programi - Zdravniška zbornica Slovenije
programi - Zdravniška zbornica Slovenije
programi - Zdravniška zbornica Slovenije
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
140<br />
STROKOVNA SREČANJA<br />
aktualna in se dobro prodaja, čeprav postaja<br />
zrela za dopolnitev in ponatis.<br />
Projekti ICAR MEDCOM v teku<br />
Preprečevanje in oskrba kačjih pikov na<br />
terenu: po enoletnem delu članov komisije so<br />
smernice v zaključni fazi, končno različico naj<br />
bi sprejeli na jesenskem srečanju. Zapletalo se<br />
je predvsem zaradi upoštevanja in usklajevanja<br />
različnih smernic v posameznih državah, ki so<br />
v precejšnji meri odvisne od značilnosti tamkajšnjih<br />
kač. Simbolika tega projekta smernic je<br />
bila, da smo jih zaključevali v neposredni bližini<br />
kanjona Paklenica, ki je že v bivši Jugoslaviji<br />
veljal za enega najbolj znanih nahajališč različnih<br />
vrst kač, predvsem modrasov. Plezalci<br />
smo imeli v preteklosti številna bližnja srečanja<br />
z njimi celo v navpičnih stenah, udeleženci<br />
letošnjega srečanja ICAR MEDCOM pa si<br />
niso mogli potešiti niti osnovne radovednosti.<br />
Le nekaj jih je videlo eno samo kačo, vendar<br />
kakega pretiranega razočaranja nad tem nisem<br />
opazil, še posebej, ko sem jim predstavil nekaj<br />
svojih bližnjih srečanj s kačami med plezanjem<br />
v pakleniških stenah v preteklosti.<br />
Umetno dihanje preko žepne obrazne maske<br />
za laične reševalce: naš član dr. Paal je v raziskavi<br />
ugotovil, da laični reševalci izvajajo umetno dihanje<br />
kakovostneje preko žepne maske kakor pa na<br />
način usta na usta. Poleg tega na mnoge maske<br />
lahko priključimo kisik, kar še izboljša učinkovitost<br />
umetnega dihanja. ICAR MEDCOM zato<br />
daje prednost uporabi žepne maske pred načinom<br />
usta na usta pri reševanju v gorah in drugih težko<br />
dostopnih krajih, če ga izvajajo reševalci laiki. Za<br />
oživljanje s strani medicinskega osebja reševalnih<br />
organizacij seveda veljajo standardni postopki in<br />
oprema za oživljanje.<br />
Uporaba steznika KED za reševanje poškodovancev<br />
iz težko dostopnih mest (od<br />
ledeniških razpok do drevesnih krošenj, strmih<br />
pobočij), kjer je premalo prostora za pristop z<br />
nosili in (ali) vakumsko balzino. Steznik KED<br />
je v urgentni medicini na terenu dobro znan<br />
imobilizacijski pripomoček, ki ga uporabljamo<br />
predvsem pri imobilizaciji in izvlačenju poškodovancev<br />
v prometnih nesrečah, uporaben pa je<br />
tudi na drugih področjih. Potrebno je poznati<br />
njegove omejitve predvsem pri obremenjevanju<br />
v visečem položaju pacienta. Za dviganje ali<br />
spuščanje v KED-u imobiliziranega pacienta<br />
je potrebno uporabiti dodatno opremo, ki zdrži<br />
zadostne obremenitve.<br />
Oftalmološka problematika v gorah: je<br />
kompleksna tako kar se tiče poškodb in bolezni<br />
oči, ki lahko nastanejo zaradi gorniške dejavnosti,<br />
še posebej na velikih nadmorskih višinah,<br />
kakor pri kroničnih očesnih bolnikih, ki bi se<br />
radi podali v gore.<br />
Izobraževalna zgoščenka o reševanju zasutih<br />
v plazovih: v zadnjih letih je predvsem<br />
ISIS � avgust-september 2005<br />
Angleško-kanadska zdravniška naveza v smeri<br />
“Nosorog”.<br />
pri triaži in medicinski oskrbi žrtev snežnih<br />
plazov precej novosti. Pripravljamo prevode v<br />
jezike članic ICAR.<br />
Evalvacija plazovne varnostne opreme<br />
(plazovne žolne, zračne blazine itd.): v raziskavah<br />
so dokazali, da je to oprema, ki lahko<br />
bistveno poveča možnost preživetja predvsem<br />
smučarjev in gornikov ob zasutju v plazu. V<br />
več alpskih državah zavarovalnice ne plačajo<br />
odškodnine v plazovih ponesrečenim zavarovancem,<br />
če niso uporabljali te opreme.<br />
Tekočinska reanimacija pri reševanju v gorah<br />
in drugih težko dostopnih krajih: je seveda “večno<br />
zelena tema” urgentne medicine na terenu.<br />
V zelo zahtevnih okoljih za izvajanje NMP,<br />
kot so na primer gore, se vse bolj uveljavlja<br />
nadomeščanje tekočin z majhnimi količinami<br />
hiperosmolarnih pripravkov (“small volume<br />
resuscitation”). Posamezne praktične izkušnje s<br />
tem načinom pridobivamo tudi zdravniki GRSS.<br />
Za prenovo in dopolnitev naših obstoječih priporočil<br />
so zadolženi predvsem anesteziologi v<br />
ICAR MEDCOM.<br />
Novi projekti smernic in priporočil<br />
- Imobilizacija pri gorskem reševanju,<br />
- začetni pristop k pacientu v gorah,<br />
- medicinska pomoč pri množičnih nesrečah,<br />
- potravmatske stresne motnje pri reševancih<br />
in reševalcih,<br />
- oskrba dihalne poti (intubacija in alternativni<br />
načini) na težko dostopnih krajih,<br />
- smernice za dispečerstvo in triažo,<br />
- preventiva in oskrba poškodb zaradi visenja<br />
na vrvi:<br />
S temi in drugimi temami se bomo člani<br />
ICAR MEDCOM ukvarjali v naslednjih letih.<br />
Po napornih zasedanjih je bil večer 15.<br />
aprila čas za predavanja, pri katerih so se nam<br />
pridružili tudi hrvaški zdravniki, ki sodelujejo<br />
s HGSS. Dr. Dahlberg iz Norveške je z diapozitivi<br />
predstavil Spitzberge in delo splošnega<br />
zdravnika v tem izoliranem arktičnem okolju.<br />
Zaradi velike oddaljenosti od celine (Norveške)<br />
in pogosto zaradi slabih vremenskih razmer<br />
onemogočenega prevoza pacientov se tamkajšnji<br />
redki zdravniki srečujejo z velikimi izzivi. S<br />
predavanjem Mountains, sky and medicine sem<br />
predstavil delo zdravnika v GRSS, na himalajskih<br />
in drugih odpravah, pa seveda različne dosežke<br />
od prostega, zimskega in lednega plezanja<br />
do alpinističnega smučanja in zmajarstva. Odziv<br />
na obe predavanji je bil odličen.<br />
Zadnji dan srečanja je bil namenjen obisku<br />
kanjona Paklenice. Kot eden najuspešnejših in<br />
najbolj izkušenih plezalcev v zadnjih treh desetletjih<br />
v tem, sedaj že svetovno znanem plezalnem<br />
področju, sem lahko kolegom marsikaj pokazal<br />
in povedal, seveda smo tudi plezali. Za kaj<br />
več od VI. težavnostne stopnje med člani ICAR<br />
MEDCOM nisem našel kandidatov, vseeno pa<br />
smo vsi zelo uživali v čudovitem velebitskem<br />
apnencu in plezalnem druženju. Soplezalci so<br />
se seveda hitreje utrudili, zato sem pozneje več<br />
plezalnih vzponov opravil tudi sam – brez vrvi,<br />
brez varovanja, le z vrečko magnezije za pasom.<br />
Čudoviti ples na konicah prstov v prepadih<br />
Aniča Kuka, Čuka in drugih sten, seveda ni<br />
dopuščal nobene napake, zahteval je popolno<br />
zbranost. Užitek med plezanjem in zadoščenje<br />
po opravljenih vzponih pa sta odtehtala tudi<br />
nevarnost in napore.<br />
Kmalu po zaključku opisanega srečanja smo<br />
preko naše diskusijske liste izvedeli za tragedijo<br />
helikopterja AB 212 na vaji gorskega reševanja<br />
v italijanskih gorah nad jezerom Como. Med<br />
lebdenjem je zadel v steno in padel 200 m po<br />
strmini ter zgorel. Pet reševalcev in članov posadke<br />
je umrlo, le eden je preživel. Vzrok nesreče<br />
še ni znan, vremenski pogoji so bili zelo dobri.<br />
Žal se je spet potrdilo, da je tako usposabljanje<br />
kakor dejansko izvajanje reševanja in NMP v<br />
gorah zelo nevarno. Podobno tragično nesrečo s<br />
petimi mrtvimi gorskimi reševalci, med katerimi<br />
je bil tudi dr. Jani Kokalj, smo imeli Slovenci<br />
leta 1997 v steni Turske gore nad Okrešljem. �
Change language