programi - Zdravniška zbornica Slovenije

ezultati kirurgije epilepsij pri
bolnikih z začetkom epilepsije
v otroštvu (podatki CzE otrok in
mladostnikov)
18.00 B. Lorber in sodelavci:
Napotitve v tujino in rezultati
kirurgije epilepsij pri odraslih
(podatki CzE odraslih)
18.15 Splošna razprava in zaključek
19.30 Koncert
20.30 Večerja
Sobota, 26. novembra 2005
Nevropsihologija v diagnostiki pred in
po rehabilitaciji po kirurškem zdravljenju
epilepsij – klinična učna delavnica
(angleščina) Eurepa
Neuropsychology in presurgical diagnosis
and in postsurgical rehabilitation of epileptic
patients
8.30 – 10.30 Nevropsihologija v diagnostiki
pred kirurgijo epilepsije
8.30 Prikaz poteka bolezni,
diagnostike, odločitev
8.45 V. G. Tretnjak: Nevropsihološka
obravnava kandidata za
kirurgijo epilepsije v otroštvu
9.15 B. Zupan: Nevropsihološka
obravnava kandidata za
kirurgijo epilepsije v odrasli
dobi
9.45 Razprava
10.30 Kava
11.00 – 13.30 Nevropsihologija v rehabilitaciji
po kirurgiji epilepsije
11.00 V. G. Tretnjak, A. Jarc, I. M.
Ravnik: Prikaz poteka bolezni
in rehabilitacije po operaciji,
sodeluje pacientka
11.30 L. Gall: Rehabilitacija
kognitivnih funkcij
12.30 Razprava in zaključek
13.30 – 15.00 Kosilo
15.00 – 16.00 Srečanje (so)delavcev iz
zdravstva in sorodnih področij,
pomembnih za obravnavo oseb z
epilepsijo:
15.00 I. M. Ravnik, L. Vrba: O
izobraževanju za različne
profile delavcev v zdravstvu
in povezanih dejavnostih, ki
so pomembne za osebe z
epilepsijo (evropski projekti,
naši načrti)
15.20 Tamara Lubi, Judita Jerman,
Jerica Selič: Organizacijski
vidiki
Pobuda Lige proti epilepsiji Slovenije in
EUREPA: Ustanovitev jedrne skupine za
področje »specialistične nege pri epilepsiji«
in načrt izobraževanja sodelavcev iz
zdravstva in sorodnih področij
Udeleženci: nevrologi, otroški nevrologi,
zdravniki urgentne medicine, splošni
zdravniki, pediatri in šolski zdravniki,
(nevro)psihiatri, klinični psihologi, medicinski
tehniki, nevrofiziološki asistenti, delovni
terapevti in socialni pedagogi
Strokovni odbor: I. M. Ravnik (predsednik),
M. Zupan, B. Lorber, V. G. Tretnjak, K.
Malmgren,
H. Stefan, L. Gall, T. Žgur, D. Butinar
Organizacijski odbor: M. Zupan
(predsednik), J. Škorja, M. Šoštarič-Podlesnik,
L. Vrba,
T. Lubi, J. Jerman, M. Kržan
Kotizacija: 15.000,00 SIT.
Točke Evropske Akademije za epilepsijo
EUREPA
Datum za oddajo povzetkov: 30. 9. 2005
Prijave in informacije: ga. Marija Androjna,
ga. Milena Golouh, Splošna bolnišnica Celje,
Nevrološki oddelek, Oblakova ulica 5, 3000
Celje T: 03 423 34 4 (tajništvo oddelka),
F: 03 423 37 54 (tajništvo bolnišnice),
E: nevro.cesplobo@guest.arnes.si
USTNA IN OBRAZNA BOLEČINA
7. strokovni seminar Združenja za
maksilofacialno in oralno kirurgijo
Slovenije
organizator ��
Združenje za maksilofacialno in oralno kirurgijo
Slovenije
LJUBLJANA,
hotel Mons
26. november 2005
PROGRAM:
Sobota, 26. novembra 2005
� Nevrofiziološke osnove ustno-obrazne
bolečine.
� Osnovna obravnava in diferencialna
PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJ
107
diagnostika pri pacientu z ustno-obrazno
bolečino.
� Vloga in pomen bolečine pri boleznih pulpe.
� Pomen okluzijskih motenj pri nastanku in
razvoju ustne in obrazne bolečine
� Trigeminalna nevralgija: je to vsaka
»nerešljiva« obrazna bolečina?
� Lokalna anestezija: tehnike in učinkovine
– kdaj, kako, zakaj in zakaj ne?
� Zdravljenje in lajšanje bolečin po posegu v
ustni votlini.
� Zdravljenje kronične ustno-obrazne bolečine.
� Vloga laserjev pri zdravljenju kronične ustnoobrazne
bolečine.
� Bolečina v čeljustnem sklepu.
� Psihogena ustno-obrazna bolečina
Zobozdravniki, oralni in maksilofacialni kirurgi,
otorinolaringologi, nevrologi, anesteziologi,
oftalmologi, imamo veliko odgovornost pri
prepoznavanju, diagnostiki in zdravljenju ustne
in obrazne bolečine.
Epidemiološko je najpogostejši vzrok zanjo
bolezen zob ali obzobnih tkiv. Vendar to ne
pomeni, da je vsak »zobobol« res zobobol. Kdo
še ni srečal bolnika, ki so mu »naredili že vse«,
na koncu ekstrahirali zob, bolečina pa je ostala
ali je postala še hujša? Razlikovanje značilnosti
bolečine nam je jasno vodilo pri diagnostiki
bolezni pulpe in spremljanju uspešnosti
koreninskega zdravljenja. A kaj storiti pri bolniku,
ki se vrne z obrazno bolečino po vstavitvi
obsežnega protetičnega dela? Kako lahko
ugotovimo, da je za bolečine ob zadnjih zobeh
v zgornji čeljusti morda kriva bolezen čeljustne
votline? Kako ukrepati, ko bolnika neznosno
peče jezik, a tudi z najskrbnejšim pregledom ne
najdemo ničesar bolezenskega? Kam napotiti
bolnika s kronično ustno ali obrazno bolečino?
Kdaj je smiselna kirurška obravnava? Ali ima
lahko takšna bolečina tudi duševne vzroke?
Narava našega dela zahteva, da smo s svojimi
postopki zdravljenja lahko tudi vzrok bolnikovih
bolečin. Zato bomo na letošnjem seminarju
predstavili tudi sodobne možnosti za čim manj
boleče delo: to so lahko prilagojene tehnike,
sodobni lokalni anestetiki in njihova pravilna
uporaba.
Namen srečanja je podati celostni vidik
obravnave bolnika z ustno-obrazno bolečino. Le
sistematično in pregledno znanje nam omogoča
izdelavo diferencialno-diagnostične miselne
sheme, ki nas preko pretehtanih diagnostičnih
postopkov vodi do usmerjenega, če je le
mogoče vzročnega in čim manj bolečega
zdravljenja.
Organizacijski odbor: asist. David Dovšak,
dr. med., asist. mag. Andreja Eberlinc, dr. med.,
asist. Matija Gorjanc, dr. med., dr. dent. med.,
doc. dr. Nataša Ihan Hren, dr. med.,
asist. dr. Andrej A. Kansky, dr. dent. med.,
asist. mag. Aleš Vesnaver, dr. med.
avgust-september 2005 ��ISIS