programi - Zdravniška zbornica Slovenije
programi - Zdravniška zbornica Slovenije
programi - Zdravniška zbornica Slovenije
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
36<br />
FORUM<br />
s strani države, ne zavarovalnice, ne nadrejenih ali kogarkoli, da bi pri<br />
bolnikih opuščali dializno zdravljenje. Tudi to moramo znati ceniti. Ne<br />
odpirajmo vprašanj, ki jih ni, čez glavo imamo sedanjih. �<br />
Priporočena literatura:<br />
1. Nadomestno zdravljenje ledvične odpovedi v Sloveniji: letno poročilo 2004. V: A. Kandus,<br />
J. Buturović Ponikvar, A. Bren: Presaditev ledvic. Klinični oddelek za nefrologijo, Ljubljana<br />
2005 (ISBN 961-91354-2-3): 10 – 21.<br />
2. Renal Replacement Therapy in Slovenia: 2003 Annual Report. Ther Apher Dial 2005; 9<br />
(3): 196 – 201.<br />
Podobnih primerov bi lahko marsikdo od nas navedel kar<br />
precej, saj se to dogaja tudi na drugih področjih medicine,<br />
predvsem kadar gre za neznačilne ali bolje, nepravilno<br />
tolmačene težave. Sam imam za to razlago, kakršno bom<br />
opisal.<br />
Prvi razlog je, da se kljub sodobnim možnostim sporazumevanja,<br />
še vedno sporazumeva preko napotnic, ki tako, kakor so pogosto izpolnjene<br />
ali bolje neizpolnjene, služijo le potrebam plačnika, nimajo<br />
pa nobene praktične koristi. To slabo sporazumevanje velja za vse<br />
ravni zdravstva.<br />
Drugi pomemben razlog je po mojem mnenju prevelika subspecializacija.<br />
Nemalokrat je bolnik obravnavan le parcialno in z zaključnim<br />
mnenjem, ki zgleda približno tako: Z naše strani ni znakov za to in to<br />
bolezen, zato svetujemo še dodatno obdelavo pri tem in tem. Kakšno?<br />
Kje? Zakaj? Tako se izgubi veliko časa, ko si bolnika podajamo kakor<br />
vroč kostanj in medtem tečejo dnevi, tedni, meseci in celo leta.<br />
Tretji razlog so predolge čakalne dobe na nekatere preiskave (v tem<br />
primeru NMR). Zato trdim, da so v našem zdravstvu še velike rezerve,<br />
če bi uspeli odpraviti čakalne dobe. Tako so te na žalost stalnica našega<br />
dela in moja trditev je, da je najdražje zdravstvo s (pre)dolgimi<br />
čakalnimi dobami.<br />
Četrti razlog je premajhna vloga izbranega ali osebnega zdravnika,<br />
ki je prav zato osebni, ker ima prvi in stalni stik z bolnikom, pozna<br />
njegovo celotno zgodovino in njegova vloga bi morala biti v prvi<br />
vrsti spremljanje bolnika od trenutka, ko se obrne po pomoč, do<br />
ozdravitve ali smrti.<br />
In nazadnje, a morda najpomembnejše, dobra anamneza in dober<br />
klinični pregled sta, kljub sodobnim diagnostičnim preiskavam,<br />
bistvena, da čim prej in s čim manjšimi stroški pridemo do pravilne<br />
diagnoze.<br />
ISIS � avgust-september 2005<br />
Iz vsakdanje zdravniške prakse<br />
Marjan Fortuna<br />
3. Nadomestno zdravljenje ledvične odpovedi v Sloveniji: letno poročilo 2002. V: R. Ponikvar,<br />
J. Buturović Ponikvar: Dializno zdravljenje. Klinični oddelek za nefrologijo, Ljubljana<br />
2004 (ISBN 961-91354-0-7): 61 – 72.<br />
4. Renal replacement therapy in Slovenia: Annual Report 2001. Nephrol Dial Transplant<br />
2003; 18 (Suppl. 5): v53 - v55.<br />
5. US Renal Data System. USRDS 2004 Annual Data Report: Atlas of End-Stage Renal<br />
Disease in the United States (Chapter twelve: International comparisons), National<br />
Institute of Health, National Institute of Diabetes and Digestive and Kidney Diseases,<br />
Bethesda, MD, 2004. (www.usrds.org)<br />
E-mail: jadranka.buturovic@mf.uni-lj.si<br />
Tako je naslovila svoj prispevek cenjena kolegica dr. Zlata Remškar v predzadnji<br />
številki glasila Isis z dne 1. 6. 2005. Opisala je pravzaprav ne tako redek primer slabe<br />
klinične prakse, ki ni posledica neznanja ali malomarnosti.<br />
Opažam, morda je takšno samo moje mnenje, da kljub ogromnemu<br />
teoretičnemu znanju mladim zdravnikom manjkajo predvsem praktično<br />
znanje in izkušnje, ki jih lahko pridobijo le z nenehnim delom z<br />
bolniki. Namesto da bi od njih zahtevali več dela z bolniki, jih silimo<br />
na podiplomsko izobraževanje in v znanstveno-raziskovalno delo, pa<br />
če jih to veseli ali ne. Tako izgubijo najbolj dragocen čas po diplomi<br />
za pridobivanje znanja in izkušenj, saj večino svojega časa in energije<br />
usmerijo v magistrski študij in pridobitev doktorskega naziva, kar je<br />
oboje pogosto že pogoj za zaposlitev.<br />
Problem dodiplomskega izobraževanja bi lahko izboljšali z vključitvijo<br />
vseh kliničnih specialistov v izobraževalni proces, tako pa to<br />
pogosto opravljajo začetniki, ki še sami nimajo dovolj izkušenj.<br />
Iz opisanega primera kolegice Remškarjeve je jasno razvidno, da<br />
bolnik ni bil sistematično obravnavan. Menim, da v sistematski pregled<br />
bolnika, tudi z nepojasnjeno dlje trajajočo lumbalgijo, sodijo osnovne<br />
laboratorijske preiskave in RTG p/c. Iz prispevka ni razvidno, ali je<br />
bilo na začetku to napravljeno ali ne. Če ni bilo, je zame to strokovna<br />
napaka, ker se je takoj pričelo streljati s kanoni na vrabca. Že samo<br />
dejstvo, da je bil fizični delavec v lesarstvu in domnevam da brez težav,<br />
govori proti temu, da bi imel kadarkoli težje poškodovano hrbtenico.<br />
Sam se spominjam bolnika, ki so ga zaradi suma, da gre za tuberkulozni<br />
spondilitis, za več tednov imobilizirali v mavčno korito in predpisali<br />
dokaj toksične antituberkulotike, ki so mu povzročili prehodno okvaro<br />
jeter in psihične težave (zaradi evtizona), nihče pa ni upošteval mnenja<br />
izkušenega zdravnika, da gre morda le za tako imenovano Schmorlovo<br />
hernijo, kar se je pozneje izkazalo kot pravilno.<br />
Res se lahko vprašamo, ali bi si mi sami želeli takšno obravnavo.<br />
Seveda je odgovor jasen. Toda edini način, da bi bilo takih primerov<br />
čim manj, je dobra klinična praksa in zatekanje po nasvet k drugim<br />
zdravnikom zaradi drugega mnenja. �
Change language