programi - Zdravniška zbornica Slovenije

24
IZ EVROPE
V
Nemčiji je začela 1. aprila 2004
veljati nova zdravstvena reforma.
Največja sprememba je
bila uvedba t. i. ambulantne
pristojbine (Praxisgebühr), ki
znaša 10 evrov za eno četrtletje, ne glede na
to, kako pogosto pacient obišče zdravnika ali
zobozdravnika. Trimesečna veljavnost plačane
pristojbine se ne začne z dnem plačila, ampak
prvega januarja, aprila, julija in oktobra. Torej
je treba za zdravljenje poškodbe, ki se začne
25. marca in nadaljuje 2. aprila, plačati vsoto
dvajsetih evrov, zato pa lahko bolnik zdravnika
od 1. januarja do 31. marca obišče poljubno velikokrat.
Uvedba je povzročila veliko negodovanja
tako med bolniki kot tudi med zdravniki, saj je
upočasnila delo.
Po časopisnih razpravah obstajata v Nemčiji
dve vrsti medicine – prva za premožne, druga
za revne – slednji se izogibajo plačevanju »ambulantne
pristojbine«, so slabše preskrbljeni in
umrejo prej kakor bogati. Zdravniki opozarjajo
na slabosti zdravstvenega sistema, ki izključuje
vse več bolnikov.
Mnogih bolnikov zdravniki ne vidijo po več
mesecev, četudi so njihove vrednosti sladkorja
popolnoma neurejene, četudi so se okužili,
dobili gnojni bronhitis ali celo pljučnico. Eden
od zdravnikov v berlinskem predmestju ima
veliko bolnikov, ki so prejemniki socialne pomoči,
brezposelni ali migranti. V začetku leta
2004, z uvedbo pristojbine, se je obisk zmanjšal
za eno petino, predvsem so nehali prihajati
najrevnejši.
Zdravstvena reforma za revne pomeni: brezposelni,
prejemniki socialne pomoči, brezdomci
Na Češkem so se pred vstopom
v EU bali množičnega odhoda
zdravnikov na tuje. Krizni scenarij
se ni uresničil, nekaj sto jih
je odšlo, največ v Nemčijo.
Leto dni po vstopu v EU je češka zdravniška
zbornica lažje zadihala, saj domači zdravniki
niso pobegnili na Zahod, kakor so se bali, gre
le za posamezne primere, pojasnjuje tiskovni
predstavnik krovne organizacije. »Kot člani EU
se moramo navaditi, da strokovnjaki prihajajo
in odhajajo,« dodaja direktorica bolnišnice v
ISIS � avgust-september 2005
Ambulantna pristojbina
in vsi, ki zaslužijo zelo malo, morajo od aprila
2004 za zdravniško oskrbo plačevati en odstotek
svojih prejemkov. Ni veliko in vendar dovolj za
tiste, ki morajo gledati na vsak cent, saj morajo
ambulantno pristojbino (10 evrov) in vsa doplačila
plačati v celoti, povrnejo jim jih šele ob
koncu leta. Skupaj tudi 80 evrov, kar je za te ljudi
že lep kupček denarja. Ko se bolniki vendarle odločijo
obiskati zdravnika, so težje bolni in njihovo
zdravljenje traja dlje, zdravil za prehlad sploh ne
kupujejo več, zato jim mora zdravnik pri znatno
slabšem stanju predpisati drage antibiotike ali jih
celo poslati v bolnišnico. »Tak zdravstveni sistem
dela samemu sebi medvedjo uslugo.«
Berlin je zaradi svoje velikosti in gostote
prebivalstva najprej občutil posledice reforme.
Zdravniki so zato na svojem srečanju zelo jasno
povedali, da če hočejo izboljšati zdravstveno
stanje prebivalstva, zmanjšati število bolezni
in porabo zdravstvene blagajne, potem morajo
zagotoviti več delovnih mest, kar velja za »delodajalce,
ki so pravzaprav postali delo-jemalci«,
je novinarjem povedal predsednik berlinske
zdravniške zbornice, Günther Jonitz.
Zaradi bolezni lahko človek postane reven in
zaradi revščine bolan, iz roda v rod. V Nemčiji
vodilni delavci živijo v povprečju sedem let
dlje kot navadni delavci, razlike se po zadnjih
raziskavah še povečujejo. Revščina se najbolj
povečuje v nekdanjem srednjem razredu, na
pričakovano življenjsko dobo pa poleg dohodkov
močno vplivajo še izobrazba, nezdrav
način življenja, slabe bivalne razmere, neurejeno
družabno življenje, družbene napetosti,
brezposelnost ali negotova delovna mesta ter
nenehen stres na delovnem mestu brez vidnih
rezultatov. Tretjina vseh pacientov je bolnih in
nihče si ne upa zaradi bolezni ostati doma, da
ne bi izgubil dela.
Otroci podedujejo bolezni od svojih mater,
saj so najbolj preobremenjene in se napačno prehranjujejo,
pojavijo se debelost ter tudi bolezni
srca in ožilja, presnove. Najbolj so ogroženi
otroci samohranilk, ki umirajo pogosteje kakor
njihovi vrstniki iz urejenih družin.
Stanje se nenehno slabša, ob dnevih, ko imajo
zdravniki ambulanto za brezdomce, prihajajo
tudi drugi revni, ker so izvedeli, da lahko takrat
dobijo brezplačna zdravila. Starši svojih otrok
ne vozijo več na cepljenja in spet se povečuje
število bolnikov s tuberkulozo. Zdravnica Cornelia
Goesmann 15 let v svoji ordinaciji ni imela
nobenega tuberkuloznega bolnika, v zadnjih
petih letih pa kar šest.
Zdravniki si prizadevajo, da bi spremenili
sistem. Želijo organizirati zdravniške mreže, s
katerimi bi smeli obiskati svoje paciente, čeprav
jih ti niso poklicali na dom. Zdravniki naj se tudi
ne bi bali posledic zaradi zdravljenja katerega od
ilegalnih priseljencev, dosedanja zakonodaja jim
namreč še vedno grozi s sodiščem. Povezava med
revščino in boleznijo naj bi postala obvezen del
rednega dodiplomskega izobraževanja zdravnikov,
s tem pa želi nemška zdravniška zbornica
preprečiti naraščajoče širjenje bolezni, ki se iz
najrevnejših slojev pomikajo po družbeni lestvici
navzgor. �
Vir: Sueddeutsche.de, 6. 5. 2005
Se zdravniki selijo na tuje?
Breclavu, Vladimira Danihelkova.
V Nemčiji še vedno primanjkuje 15.000
zdravnikov, največ naj bi jih prišlo iz Romunije,
Bolgarije, Češke, Poljske in Slovaške. Po
podatkih češkega zdravniškega sindikata dela
v Nemčiji nekaj sto čeških zdravnikov. Glavni
razlog je plača, saj najboljši strokovnjaki na
Češkem zaslužijo 1000 evrov, v Nemčiji pa hitro
tudi petkrat toliko. Možnosti za uspeh imajo
samo vrhunski strokovnjaki, ki poleg vsega
obvladajo še tuji jezik.
Češka zbornica se je bala, da bo odhod do-
Prevedla in priredila: Mateja Jemec
mačih strokovnjakov povzročil množičen prihod
beloruskih in ukrajinskih zdravnikov, toda
tudi to se ni zgodilo. Če strokovnjaki odidejo
le za nekaj let, je to prej vzpodbuda za domače
zdravstvo, dodaja direktorica Danihelkova, vsak
se vrne z bogatimi in pomembnimi izkušnjami
ter tako pripomore tudi k izboljšanju domačega
znanja.
Vir: Stern, 28. april 2005
Prevedla in priredila: Mateja Jemec