programi - Zdravniška zbornica Slovenije

58
D E L O Z B O R N I C E
razmerja prepoveduje dejavnosti, ki bi bile v nasprotju z interesi delodajalca,
kar pomeni, da gre za zakonsko prepoved konkurence.
Zakon o delovnih razmerjih v 37. členu določa zakonsko prepoved
konkurenčne dejavnosti:
(konkurenčna prepoved – zakonska prepoved konkurenčne dejavnosti)
(1) Med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme brez pisnega
soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati
poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in
pomenijo, ali bi lahko pomenili, za delodajalca konkurenco.
(2) Delodajalec lahko zahteva povrnitev škode, nastale z delavčevim
ravnanjem, v treh mesecih od dneva, ko je izvedel za opravljanje
dela ali sklenitev posla, oziroma v roku treh let od dokončanja dela
ali sklenitve posla.
Konkurenčna prepoved je torej dolžnost zaposlenega, da poslovne
priložnosti podjetja ne izkoristi v lastne namene.
Iz navedenega izhaja, da delavec krši konkurenčno prepoved, če opravlja
konkurenčno delo brez soglasja delodajalca. Za konkurenčno delo gre,
ko so izpolnjeni vsi trije pogoji:
- na svoj ali tuj račun opravlja dela ali sklepa posle,
- delo in posli sodijo v delavčevo delovno področje in dejavnost delodajalca
(na primer ista vrsta dela, iste stranke, enaki predmeti poslovanja
in podobno),
- obstoj negativnega vpliva na interese delodajalca, ki izhaja iz takšni
dejavnosti delavca (pri tem zadošča že sama verjetnost nastanka takšnih
vplivov).
Delodajalec v vsakem primeru posebej oceni, v katerih primerih bo
podal soglasje za opravljanje konkurenčnega dela. Delodajalec se je odločil,
da je delo, ki se sicer opravlja pri menedžerskih pregledih enakovrstno
in da gre za dejavnost zdravstvenega doma, kjer je zdravnica zaposlena.
Dejstvo, da bi pri drugem delodajalcu opravljala tudi druge vrste pregledov,
ki jih ZD ne nudi, ne vpliva na dejstvo, da gre za istovrstno dejavnost (iste
stranke, enaki predmeti poslovanja in drugo). Delodajalčeva zavrnitev
soglasja ni v nasprotju z zakonom.
Opravljanje konkurenčne dejavnosti ni vezano na kraj opravljanja
konkurenčnega dela, zato je brezpredmetno ali bi konkurenčno delo
opravljali v prostorih delodajalca ali drugje. V obeh primerih bi, če bi
delo opravljali brez soglasja delodajalca, delodajalec lahko zahteval povrnitev
škode. Seveda pa bi v primeru, da bi delo opravljali v prostorih
delodajalca, bila škoda po pričakovanju višja, saj bi se za opravljanje dela
uporabljala tudi delovna sredstva.
Posledice kršitve konkurenčne prepovedi
Kršitev konkurenčne prepovedi pomeni kršitev pogodbe o zaposlitvi,
posledica tega je lahko nastanek škode delodajalcu. Delavec, ki je kršil ta
določila in je morebiti povzročil škodo delodajalcu, ki mu ni dal soglasja,
je zavezan delodajalcu nadomestiti to škodo. Povrniti mora dejansko škodo
in izgubljeni dobiček, njegova višina se ugotavlja po splošnih obligacijskih
pravilih ali se upošteva pavšalna odškodnina, če je bila v pogodbi o zaposlitvi
vnaprej dogovorjena.
Kršitev konkurenčne prepovedi je tudi osnova za disciplinsko odgovornost
in odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Kakor je zdravnici povedala že kolegica Ika Krevzel, univ. dipl. prav.,
ocenjujem, da morebitna pritožba zoper odločitev delodajalca, ki je odklonil
soglasje k opravljanju konkurenčnega dela, ne bi bila uspešna.
Za razliko od konkurenčne prepovedi, ki je bila obravnavana zgoraj,
Zakon o delovnih razmerjih v 38. členu določa še pogodbeno prepoved
konkurenčne dejavnosti (konkurenčna klavzula). Ta velja samo, če se
v pogodbi o zaposlitvi posebej določi in sicer je namenjena preprečitvi
konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja.
S spoštovanjem,
Simona Mlakar, univ. dipl. prav., oddelek za pravne in splošne zadeve
ISIS � avgust-september 2005
Sklep št. 62/7-2005: Mnenje pravne službe ZZS se pošlje kolegici in
vsem članom odbora za osnovno zdravstvo.
11. Pregledi voznikov kategorije H
Odbor za osnovno zdravstvo je na 5. seji, dne 2. 3. 2005 sprejel sklep
št. 30/5-2005: Odbor za osnovno zdravstvo predlaga Ministrstvu za
zdravje, da ne širi področja dela splošnih zdravnikov na področje
dela specialistov medicine dela, prometa in športa. Zdravniki splošne
medicine nimajo ustreznih znanj in opreme za izvajanje pregledov za
ugotavljanje sposobnosti kandidatov za voznike kategorije F, G in H.
Ostro protestiramo, da Ministrstvo za zdravje pred pridobitvijo mnenja
stroke sprejema take ukrepe, ki pomenijo širitev del in nalog.
Na 6. seji, dne 13. 4. 2005 je bi sprejet dodatni sklep št. 61/6-2005: Odbor
za osnovno zdravstvo ugotavlja, da Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo
za notranje zadeve še nista pripravili niti obrazca (zdravniško
spričevalo) niti vsebine pregleda. Ponovno zahtevamo od obeh, da se
ta kaos čim prej odpravi. Dokler ni pravilnika, naj te preglede opravi
DMDPŠ, ki takšne preglede in ocene opravlja za vse druge voznike.
Dopis v. d. direktorice direktorata za javno zdravje Jožice Maučec
Zakotnik, dr. med., o ugotavljanju sposobnosti za vožnjo voznikov
kategorij G in H se pošlje vsem članom odbora.
12. Pobuda ljubljanskega regijskega odbora – osnovno zdravstvo
a) Dopis ljubljanskega regijskega odbora – osnovno zdravstvo: “Zavod
za zdravstveno zavarovanje Slovenije je v svojem občasniku št. 1/2005
na strani 28 objavil, da morajo izvajalci vse storitve in izdana zdravila v
dežurni službi ali zunaj rednega ambulantnega dela, ko gre za nenujne
primere, obravnavati kot samoplačniške. V večini primerov bolniki to
jemljejo kakor samovoljo zdravstvenega osebja in dostikrat pride do neljubega
besednega obračunavanja.
O tem vprašanju se obvesti odbor za osnovno zdravstvo ZZS, ki naj v
okviru svojih zmožnosti pozove ZZZS, da naj ustrezno obvešča bolnike
tudi o plačilih za nenujne storitve v dežurni službi (pripravi naj plakate,
brošure, in podobno).”
Odbor za osnovno zdravstvo je o tem razpravljal že na svoji 1. seji in
sprejel sklep ter posredoval dopis ZZZS:
“Spoštovani,
odbor za osnovno zdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije je obravnaval
obremenjenost dežurnih ambulant s primeri, ki ne sodijo vanje.
Zdravnik, ki je dežuren, ne more presojati o nujnosti primera, dokler
pacienta ne pregleda, kar predstavlja dodatno, nepotrebno delo, stres in
izgubo časa.
Odbor za osnovno zdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije vas zato
poziva, da uvedete akontacijo za preglede v dežurni službi. Bolniku naj
bo znesek povrnjen pri ZZZS, če je bil pregled nujen.”
Sklep št. 68/7-2005: Nujna stanja (definicijo ZZZS) pregleda doc. dr.
Štefek Grmec. Preverimo, če je ZZZS kaj odgovoril. Obenem s spiskom
nujnih stanj ponovno pošljemo dopis ZZZS.
O svoji odločitvi obvestimo ljubljanski regijski odbor – osnovno
zdravstvo.
b) Da bi zmanjševali število obiskov v ambulanti in bolniški stalež,
ljubljanski regijski odbor – osnovno zdravstvo predlaga odboru za osnovno
zdravstvo, da sprejme dva sklepa, in sicer:
1. “Odbor za osnovno zdravstvo pri ZZS naj se preko IO ZZS vključi v
spreminjanje zakonodaje na področju zdravstvenega varstva in predlaga,
da lahko delavci zaradi bolezni izostanejo iz dela na primer trikrat na leto
po tri dni brez zdravniškega potrdila.”
Odbor za osnovno zdravstvo ugotavlja, da se je že sklep št. 26/4-2005,
ki smo ga poslali ZZZS in MZ nanašal na to temo, zato odbor za osnovno
zdravstvo ponovno predlaga naslednje ukrepe: