ALLE URNE ANARCHISTI CERCANO CASA INCONTRO ... - Konrad

alcuna differenza se questo sapere èimpacchettato nella seta cinese, nel linosloveno o nel cotone indiano. L’unicacosa importante è che sia tessuto con lasaggezza, l’amore e la comprensione.Secondo il mio punto di vista, duranteil rito vedico non ho percepito lamagnificenza del sanscrito, chepurtroppo non capisco ancora, e neppurel’accecante grazia dei vestiti molto piùcolorati di quelli europei e neancheil significato del gran numero di localicalorosamente presente alla cerimonia.Sono stata invece toccata dall’intenzione,dalla determinazione di proseguiresu una strada che porta dall’oscuritàdell’insoddisfazione al coraggio e allavoglia di conoscenza del sapere, cheindica la direzione giusta per liberarsi direlazioni inefficienti e noiose, accentuatedalla cianfrusaglia del consumismo cheprovoca autentiche lesioni psichiche aibambini. Spero però che il nostro filmdocumentario vi offra più di quantopossano le mie parole.Katerina Ferkovtradotto da Mojca e Gordana ArzenšekPismo s porokePar iz Slovenije na vedskem obredu v Radžastanu17 Konrad marzo 2008Ko sem prejela klic od kolegice antropologinje dr. ŠpelePogorelec, za katero vem, da je intenzivno povezana z Jogov vsakdanjem življenju - da se obeta poročni obred v Jadanu,sem si mislila, no, nekaterim se res lepo godi. Pojasnila mije, da Swamidži (Sri Mahamandalešvar Paramhans SvamiMahešvarananda - njegovi učenci mu pravimo Svamidži - jeavtor sistema Joga v vsakdanjem življenju) vabi novinarjeiz Slovenije, naj spremljajo obred, ki tudi v Indiji postaja vseredkejši. Dogodek naj bi bil vreden pozornosti še posebej,ker gre za dva tujca v tradicionalnem okolju ruralne Indijepod blagoslovom učitelja, ki je naslednik linije spoštovanihduhovnih modrecev. Datum poroke je bil komajda dve tednaoddaljen, delovalo je neizvedljivo, da bi se kot novinarkalahko poroke udeležila. Sinhronija skorajda neverjetnegasosledja dogodkov in predvsem neslutena srčnosti vpletenih jeomogočila, da sem z ekipo dveh prekaljenih TV profesionalcev,Saške Sonje Sagadin in Gregorja Kitka s produkcijske hišeKregar, sedela na letalu, na poti na poroko, snemati celovečernidokumentarec.Radžastan je puščavsko okolje, ki kaže ostre zobetemperaturnih sprememb tako domačinom kot popotnikom;zjutraj in zvečer je bilo mraz in popoldan vroče. Bolj kot klimaso se nas prve dotaknile oči Radžastancev, svojevrstna milina, kije lastna prebivalcem tega kontinenta. V teh okoliščinah je hitrona površje moje zavesti prišlo znanje, ki mi ga je posredovalštudij antropologije. Da ne bi slučajno pozabila, da ljudje, česmo z zahoda ali vzhoda, severa ali juga, najdemo nekoga, kiga označimo za Drugega in mu nato pripisujemo vse od izvorazla do nebeške odrešitve. Indija je za nekatere obljubljeni rajduhovnega znanja in za druge kaotično smetišče. Navkljubglobalizaciji, radiu, televiziji, internetu in ne vem še čemu, jepovprečna oseba še vedno precej negotova v stiku s kulturnimivzorci, ki ji niso domači. Seveda, na filmu deluje vse preprosto,celo smejemo se. Ko pa se sami v množici priklanjamobožanstvom s kačami okoli vratu, umikamo kravam in seizogibamo vsem oblačilom, ki jih sicer nosimo, potem lahkodejansko vidimo kje smo z našimi predstavami. Nas zanaša vpretirano malikovanje kulture, ki ni naša ali nemara celo čutimoodpor? Naša ekipa je uspešno krmarila med sezuvanjem predneštetimi svetimi prostori, indijsko začinjeno hrano in skupnimiležišči. Ašram v Jadanu, kjer smo se nastanili z namenomspremljanja poroke je namreč center iz katerega rasteta šedva velika projekta: jogijska univerza in bolnišnica. Predanostskupnim ciljem za dobro človeka premosti vse, to smo ne, da bibile potrebne posebne razlage, začutili tudi sami, čeprav je bilooko kamere nemara uprto v umetelno poslikavanje rok nevestes kano in vprašanja namenjena mami ženina. Začutili smohvaležnost, da smo bili povabljeni kot gostje med ljudi, ki jim jesluženje v tem delu sveta del stika z božanskim.Snemanje poroke, biti udeležen v tako intimnem procesuposameznikov in njune družine je svojevrsten dogodek in hkratiuniverzalen, obred prehoda v odraslost. Eden od poglavitnihmejnikov potovanja človeške duše. Ženin in nevesta, njunijogijski duhovni imeni sta Narsingh Puri in Narangi Devi,prihajata iz različnih koncev Slovenije, vendar združila ju je takomedsebojna kot tudi ljubezen do duhovne poti pod vodstvomSwamidžija. Zato sta njegov predlog za vedsko poroko sprejelakot blagoslov. Fascinantno je bilo opazovati zlitje dveh različnihkonceptov kultur v reko teles, ki so spremljala poroko.Vedska poroka ima korenine, ki že z vidika jezikovne arheologijesegajo tisočletja nazaj. Vendar starost sama po sebi ne pomeniničesar. Kajti zdaj nam koristi bolj pralni stroj kot nemara, da biimeli za hišnega ljubljenčka dinozavra. Gre nemara za ponovnoozaveščanje procesa in namena poroke, ki je daleč stran odromantičnega zanesenjaštva in hollywoodskega sladkornegaposipa ljubezenske združitve moškega in ženske. Vedska porokaima v ospredju simbolno združitev dveh principov, moškegain ženskega, z namenom doseganja duhovne rasti. Učenja vdvoje, kajti med vedskim obredom je rečeno, da je moški guru(učitelj) ženske in ženska guru (učiteljica) moškemu. Vedskikoncept poroke temelji namreč na prijateljstvu med moškim inžensko. Ker nisem strokovnjakinja za jogijsko tradicijo in sanskrtse v podrobnosti vedskega obreda, katerega center je ogenjin vseprisotnost cvetja, ne bom podrobneje spuščala. Porokosem spremljala kot antropologinja, ki je zaznala univerzalnidih odgovornosti oseb, ki stopata na novo pot, na zavestnopot hoje v dvoje, ki je pogosto majava in polna preizkušenj.Svete mantre in posvetitve, duhovno usmerjeni cilji, vodstvomodrega učitelja, vse to so podporni stebri, ki se jih mladi parizpod Alp močno zaveda in ceni. V njunih očeh sem zaznalazrcaljenje spoznanja dveh mladih ljudi, ki sta že toliko okusilatemne plati življenja, da sta se skupaj odločila, da zaživita vsvetlobi po svojih najboljših močeh. Zakaj Indija? Zakaj Vedskiobred? Seveda prvenstveno, ker sta učenca Swamidžija, vendarje Jung že v 50-ih letih prejšnjega stoletja zapisal, da so sezahodni obredi izpraznili. Zadnji žebelj je zabila postmoderna,ki je tako ali tako ugotovila klinično smrt vrednot. Vendarduhovnega znanja se človek mora in želi oprijeti, če se ne želina svoji skupni poti v dvoje izogniti hujšim padcem. Znanja zakaterega je vseeno ali je zapakirano v kitajsko svilo, slovenskilan ali indijski bombaž. Pomembno je, da je stkan z modrostjo,ljubeznijo in razumevanjem.Skozi lastno optiko v vedskem obredu nisem uzrla veličastjasankskrtskega jezika, ki ga žal še ne razumem ali zaslepljujočomičnost oblek, ki so bolj pisane od evropskih ali številčnejšoin srčnejšo udeležbo s strani lokalnega prebivalstva.Dotaknila se me je namera, odločnost za pot, ki vodi s temenezadovoljstva, pogum za seznanitev z znanjem, ki ponuja smeriz neučinkovitih in zdolgočasenih odnosov, ki se zapolnjujejos potrošniško kramo in duševnimi ranami otrok. Več kot tebesede bo upam podal naš dokumentarni film.Katerina Ferkov