i welcome - FriuliNews.it

getroffen worden. Während des zweiten
Weltkrieges wurde der Palast für militärischen
Gebrauch ausgesucht, zuerst von
den Deutschen, dann von den Partisanen
und schliesslich von den Truppen der
Allierten. Die Familie Coronini kehrte
zurück ins Haus erst im Jahr 1951.
Dank der Stiftung Coronini, die den letzten
Willen des Grafen in die Realität
umsetzten (das Haus in einen historischen
Wohnsitz der Familie zu verwandeln), ist
es möglich dieses und dessen fünf Hektar
großen Park zu besuchen. Den Park wurde
am Ende des XVII Jhd, nach dem Willen
des Grafen Alfredo Coronini erbaut.
Der Park ist offen das ganze Jahr über
(Eintritt frei), der Palast ist offen von
Dienstag bis Sonntag. Eine Kuriosität:
Sollte man Wilhelm heißen (und auf jeder
Sprache) darf man gratis eintretten.
PALA A IN PARK
CORONINI CRONBERG
Gorica zagotovo ni frenetična metropola,
nasprotno, se predstavlja kot umirjeno
mesto, v katerem marsikje odmeva niti ne
ravno oddaljena preteklost habsburške
nadvlade in pa nekoliko starejših časov,
ko je bila Gorica središče grofije, meje
katere so nekoč zarisale precej širši prostor
od meja današnje obsoške pokrajine.
Eden od teh kotičkov, ki je danes skoraj
obvezni postanek za tiste, ki obiščejo
mesto, je zagotovo Palača Coronini Cronberg
s svojim parkom.
S smrtjo zadnjega grofa Coronini Cronberg
(1990) je izumrla tudi ena najstarejših
plemiških družin iz Gorice. Grof Viljem
je zapustil čudovito palačo, ki jo
trenutno upravlja Sklad Coronini Cronberg.
Z namenom, da uresniči njegove
poslednje želje, je sklad poskrbel za obnovo
in širitev pristave na Drevoredu XX.
Septembra (viale XX Settembre), t.j. na
cesti, ki s Travnika (Piazza Vittoria) pelje
proti Brdom.
Palača je bila zgrajena po naročilu Karla
Zengrafa proti koncu 16. stoletja iz
obrambenih razlogov, tako da se je
izvorno stavba kazala s strogimi linijami.
Po Zengrafovi smrti in zaradi finančnih
težav so njegovi dediči prodali svoja posestva
plemiču Rihardu iz Strassolda, ki je
poskrbel za nekatere spremembe na strukturi
palače. Po videzu je ta postala močno
podobna tisti, ki jo lahko občudujemo
danes. Izgubila je stroge tone, ki so bili
značilni za palačo zgrajeno iz obrambenih
namenov in zadobila podobo pristave.
Njegova družina je nadalje poskrbela za
izgradnjo kapele, ki je posvečena sveti
Ani, in konjušnic, danes spremenjenih v
kongresno in razstavno dvorano. Kasneje
se je tudi družina Strassoldo morala
odpovedati posestvom in jih leta 1820
prodati grofu Mihaelu Coroniniju.
Tudi slednji je posegel s prestrukturiranji
in širitvami. Nekaj časa je pristavo celo
odstopil plemenitemu gostu. Šlo je za zadnjega
francoskega kralja, Karla X. Burbonskega,
ki je pokopan prav v bližini
Gorice, na Kostanjevici, tik za mejo na
slovenskih tleh.
Po razcvetu med koncem 19. in
začetkom 20. stoletja so za Gorico sledila
mračna leta. Prva svetovna vojna je
mesto razdejala in tudi Palača Coronini
je to močno občutila. Tako je bila družina
Coronini prisiljena poseči z dokajšnjimi
obnovitvenimi deli, ki so se zaključila
šele leta 1923.
Med drugo svetovno vojno so v vojaške
namene palačo uporabili najprej Nemci,
potem pa je postala sedež partizanskega,
končno pa še s zavezniškega štaba.
Družina Coronini se je v hišo ponovno
vselila šele leta 1951. Predvsem Viljem
Coronini si je želel spremeniti palačo iz
bivalne v zgodovinsko hišo z namenom,
da se ohrani spomin na družino, ki je v
njej živela.
Te njegove namere je uresničil Sklad, ki
ga je sam hotel in po zaslugi katerega je
mogoče obiskati to čudovito pristavo in
njen park, ki se razteza na površini skoraj
petih hektarjev. Uredili so ga na koncu 19.
stoletja na željo grofa Alfreda Coroninija,
predstavlja pa se na več nivojih. V njem
naletimo na kipe, stopnišča, balkone,
vodomete ter bogato in raznoliko rastlinje,
ki se kaže z izrazito romantičnim okusom.
To je kraj, ki oddaja umirjenost, pa tudi
zgodovino in kulturo in ravno zato si
zasluži obisk.
Park je odprt celo leto (vstop je prost),
palača pa je zaprta ob ponedeljkih. Še
zanimivost: če vam je ime Viljem (v
katerem koli jeziku), je vstop brezplačen..
47