Revija Svitanje - Poletje 2015

Kazalo 

S V I T A N J E 

Revija za negovanje kulture zavedanja 

031 725 909 

revija@svitanje.si 

www.svitanje.si 

GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA: 

Marina Nuvak 

UREDNIŠKI ODBOR: 

Breda Medvešček, Aci Urbajs, 

Monika Brinšek 

STROKOVNI SODELAVCI: 

Frančiška Jeromel, Elvira Devetak, 

Franc Vehar, Brane Žilavec, Samo Simčič 

SLIKOVNI MATERIAL: 

Eli Babič, Breda Medvešček, 

Fanika Jeromel, Zvone Černelič, 

Elvira Devetak, arhiv Parsival 

NASLOVNICA: 

Iz filma o Nilsu Stokholmu: 

Dobre stvari počakajo 

www.dr.dk/tv/se/sa-meget-godt-i-vente/ 

PRELOM IN OBLIKOVANJE: 

Žiga Vuk, zzigc.net 

JEZIKOVNI PREGLED: 

Betka Jamnik 

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK: 

PARSIVAL, zavod, Ljubljana 

Kašeljska cesta 150 C, 1260 Ljubljana-Polje 

Tel: 031 725 909 

DŠ: 94313008 

IBAN: SI56 0203 1025 4286 474 

LETNA NAROČNINA: 20 € 

V primeru, da posamezno društvo 

naroči revijo za vse svoje člane, 

znaša letna naročnina 16 € na člana 

NAKLADA: 1200 izvodov 

PRILOGA: 

Waldorfske novice 

časopis Waldorfske šole Ljubljana 

Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali posameznih 

delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem 

uredništva. 

2 

ISSN 1854-1739 

Uvodnik 3 

Utrinki 4 

Bili smo na strokovni ekskurziji na koroškem 4 

Demeter se je vrnila v Slovenijo 5 

Ekskurzija Združenja ekoloških kmetov 7 

Zdravje 8 

Kako ujeti sončno svetlobo poletja 8 

Pesto in tisoč oksov 10 

Biodinamika v praksi 11 

Naravno poživite vaš urbani vrtiček 11 

Čebelarji pričakujemo povprečno leto 2015 12 

Širimo obzorja 13 

Starejši in modrejši 13 

Kako preprečiti rakavo obolenje? 14 

Delovanje elementarnih bitij 16 

Perspektiva znanosti 21 

Revijo SVITANJE lahko naročite: 

• na elektronskih naslovih 

revija@svitanje.si 

www.svitanje.si/narocilo 

Letna naročnina znaša 20 €. 

www.svitanje.si

Uvodnik 

Marina Nuvak 

glavna in odgovorna urednica 

Dragi prijatelji! 

Pozdravljeni v poletni številki 

naše revije. Tole vam pišem 

praktično iz postelje, sem v fazi 

zdravljenja akutnega vnetja dihal, kar me je prisililo, da 

preprosto počivam. Ha, počitek, čudna beseda, še bolj 

nenavadno dejanje, ki danes praktično izginja iz našega 

vsakodnevnega urnika. Večinoma si privoščimo le kratkotrajen, 

za delovanje nujno potreben nekajurni počitek 

ponoči, sicer pa nas naš vsakdan sili, da smo neprestano 

dejavni. Toda nočni počitek ni tisti, ki bi nam dal priložnost 

za razmišljanje. 

In kar naenkrat je človek prisiljen preprosto poležavati 

v postelji, piti čajčke in skrbeti samo zase. K sreči mi 

je pred kratkim v roke prišla knjiga japonskega pisca J. 

Tanizakija, Hvalnica senci, ki nam ponuja čisto poseben 

pogled na kvaliteto življenja. In knjiga me je v trenutku 

prevzela. S kakšno ljubeznijo opisuje avtor interier 

japonske hiše in z njim povezano kvaliteto bivanja. Utemeljuje 

pomen sence v japonski kulturi in umanjkanje 

le-te v zahodni kulturi, kateri pa, kot z žalostjo ugotavlja, 

kar preveč rada sledi tudi njihova kultura. Ne le 

da prevelika osvetljenost vzame predmetu vsako sled 

skrivnostnosti, tiste skrivnostnosti, ki ga naredi mikavnega, 

vprašljiva je tudi z ekološkega vidika, saj povzroči 

nesmiselno visoko potrošnjo električne energije. Ta pa je 

v perspektivi človeštva dragocena dobrina. 

Knjiga je v meni sprožila vrsto vprašanj o tem, kako ravnam 

sama in kaj lahko storim, da tudi v svoje življenje 

vnesem čarobnost sence, ki iz svojega kotička izpostavi 

čar osvetljenega predmeta. 

Potem pa sem se spomnila nedavnega obiska najbolj 

znanega danskega kmeta, biodinamika, gospoda Nilsa 

Stokholma, ki je imel pred časom predavanje tudi pri 

nas, na Waldorfski šoli Ljubljana. Ko je naša majhna 

skupinica sedmih ljudi prišla na njegovo kmetijo, je bil 

gospod Nils ravno v hlevu, kjer je molzel krave. Počakali 

smo, da je zaključil z delom, potem pa nas je prijazno 

sprejel in nas popeljal v svoje malo svetišče. Vstopili smo 

v lepo urejen hlev, kjer je imela vsaka krava svoje ime. 

Naše oči so se morale najprej privaditi na medlo svetlobo, 

ki je vladala v prostoru. S tihim glasom, kot da smo 

prišli v sveti prostor, nam je predstavil vsako skupino 

krav posebej:' Te so stare eno leto in te dve leti, te pa 

bodo to leto imele teleta.' Ko smo prišli do sredine hleva, 

nas je popeljal mimo svojega 'vrtca', kot je imenoval 

skupino teličkov, ki so se tam kobacali. Ti so radovedno 

lezli okoli nas, nas oblizovali, eden je že krepko načel 

moj volneni šal, da sem ga komaj izvlekla iz njegovega 

gobca. Takšnega miru in ljubezni nisem doživela še v nobenem 

hlevu. 

Če naredim vzporednico s knjigo, lahko rečem, da je bilo 

v hlevu g.Nilsa res dosti bolj čarobno, kot bi bilo, če bi ga 

osvetljevala žarka svetloba. In ne le čarobno, bilo je tako, 

kot bi se za hip ustavil čas. 

Želim vam veliko takih čarobnih trenutkov, saj jih ob opravilih 

biodinamikov zagotovo ne primanjkuje. 

DAN IMPULZ ZA NABIRAMO 

01.07. sreda plod od 9 do 16 rman, preslico 

02.07. četrtek plod cel dan rman, preslico 

03.07. petek plod od 11 rman, preslico 

06.07. ponedeljek cvet od 9 kamilico 

10.07. petek plod cel dan rman, preslico 

13.07. ponedeljek cvet od 11 kamilico 

14.07. torek cvet do 8 kamilico 

15.07. sreda cvet do 15 kamilico 

16.07. četrtek cvet do 11 kamilico 

18.07. sobota plod cel dan rman, preslico 

19.07. nedelja plod cel dan rman, preslico 

20.07. ponedeljek plod cel dan rman, preslico 

25.07. sobota cvet cel dan kamilico 

29.07. sreda plod cel dan rman, preslico 

30.07. četrtek plod cel dan rman, preslico 

DAN IMPULZ ZA NABIRAMO 

03.08 četrtek cvet cel dan kam., kop., bald. 

07.08 nedelja cvet cel dan kam., kop., bald. 

03.08 ponedeljek cvet do 11 kamilico 

07.08 petek plod cel dan rman, preslico 

11.08. torek cvet cel dan kamilico 

12.08. sreda cvet do 18 kamilico 

15.08. sobota plod cel dan rman, preslico 

16.08. nedelja plod cel dan rman, preslico 

17.08. ponedeljek plod od 9 rman, preslico 

21.08. petek cvet cel dan kamilico 

22.08. sobota cvet do 18 kamilico 

25.08. torek plod cel dan rman, preslico 

26.08. sreda plod cel dan rman, preslico 

29.08 sobota cvet cel dan kamilico 

3

Utrinki 

Bili smo na strokovni 

ekskurziji na koroškem 

Elvira Devetak 

V soboto, 6. 6. 2015, smo se zgodaj zjutraj izpred 

železniške postaje v Lescah odpravili na strokovno 

ekskurzijo na Koroško. Sonce in vročina sta nas 

spremljala vse do povratka domov. 

Društvo Ajda Koroška nam je pripravilo prisrčen in topel 

sprejem. Najprej smo si ogledali Dvorec Bukovje s 

svojo zgodovino in aktivnostmi, ki se sedaj v njem odvijajo. 

Predsednica društva, ga. Tončka Ločičnik, nam je 

pripravila čudovito dobrodošlico, na kateri smo lahko 

okusili dobrote ekološke kmetije Koroške. Nato sta nas 

gospa Točnka in gospa Nuša povabili k ogledu njihovih 

biodiamičnih in permakulturnih zasnov, ki jih vodijo v 

projektu Učni center biodinamike na Koroškem. Poleg 

veliko zanimivih stvari, ki smo jih slišali in videli, je mogoče 

omeniti eno najzanimivejših idej g. Mihe Ločičnika 

(poleg ideje projekta Učnega centra biodinamike na Koroškem), 

in sicer gojenje svetlobnega korena (Dioscorea batatas). 

Njegova domovina je Kitajska, kjer pa mu pravijo šan-jao 

(Shan Yao = gorska medicina). 

Dr. Rudolf Steiner je svetlobni koren prepoznal kot rastlino 

višje energijske ravni. Po njegovem ima sposobnost 

shranjevanja svetlobnih etrov; človek po uživanju 

občuti energijsko napolnjenost, ne le sitost. 

Obisk društva Ajde Koroška je bil zanimiv in predvsem srčen. 

Mislim, da bi morali podobne ekskurzije izvajali tudi 

v bodoče in si na takšen način poglobili vedenje, kako so 

naša društva Ajda po celi Sloveniji aktivna. Preden smo 

se poslovili, smo gostitelje povabili na Gorenjsko. 

Pot smo nadaljevali na kosilo in ogled ekološke kmetije 

Rotovnik-Plesnik, ki ima dolgo tradicijo, saj sami začetki 

gostilne segajo v leto 1858. Še danes je vidna zapisana letnica 

na lesenem tramu v gostilni. Najverjetneje pa je hiša 

bila zgrajena že mnogo let prej. Gostilna je bila od nekdaj 

furmanska in je prav tako kot danes delovala v sklopu 

zaključene kmetije. Včasih je kmetija premogla lastno 

žago in mlin. Kmetija je bila vedno v družinskih rokah. 

Danes tu živi in dela že šesta generacija Rotovnikovih. 

Za zaključek našega potovanja pa smo se ustavili še v 

Slovenj Gradcu v Hiši mojstrovin Perger 1757. Družina 

Perger razvija mojstrstvo vsega, kar je mogoče izdelati 

iz medu in satja, že od davnega leta 1757, ko so njihovi 

predniki začeli z medičarsko in svečarsko obrtjo. So edini, 

ki proizvajajo tako izdelke in medičarske in svečarske 

dediščine (medenjake, medeno pecivo, paleta izdelkov 

iz lecta, medica, medeni liker, sveče za razne priložnosti 

…). Hiša Perger ni le delavnica in trgovina, temveč srečanje 

s stoletji dejavnosti, ki so se ohranile v tem slikovitem 

okolju. 

Domov smo srečno prispeli tudi po zaslugi našega šoferja 

Mitje. 

4

Demeter se je vrnila v 

Slovenijo 

Breda Medvešček 

Potem ko je zaradi prenehanja delovanja Zavoda Demeter 

Slovenija že kazalo, da bodo slovenski pridelovalci, ki 

pridelujejo in tržijo živila najbolj priznane in cenjene 

blagovne znamke, morali spet pod okrilje katere od tujih 

Demeter organizacij, so se končno le sestavili vsi koščki 

sestavljanke, ki so jih s težavo zbirali skupaj slovenski 

demetrovci. Moralna podpora in strokovne spodbude 

predstavnikov mednarodnih organizacij (Demeter 

International, IBDA, Sekcija za kmetijstvo Goetheanum) 

so jim prišle še kako prav. Vaje v strpnosti in vztrajnosti 

bi lahko rekli pripravam na ponovno združitev vseh 

slovenskih biodinamičnih pridelovalcev in predelovalcev 

ter tudi trgovcev in strokovnjakov v organizacijo, ki naj bi 

poleg opravljanja pomembnih nalog doma predstavljala 

slovensko biodinamično kmetijstvo v veliki mednarodni 

družini Demeter licencirancev. 

Stancicha, podpredsedniško funkcijo je sprejel Zmago Petrič, 

tajnica združenja je postala dr. Maja Kolar, za blagajnika 

pa je bila potrjena Matej Korenika. Združenje je samostojna 

organizacija, vodi ga 9-članski Upravni odbor, 

ki ga sestavljajo tudi vsi prej imenovani. Združenje ima 

še Certifikacijski odbor - vanj imenuje člane občni zbor 

Združenja Demeter Slovenija. Certifikacijskemu odboru 

predseduje Polona Repič. 

Izdelali so tudi svojo spletno stran, na kateri v predstavitvenem 

tekstu med drugim lahko preberemo: Združenje 

Demeter Slovenija predstavlja skupino vseh Demeter licencirancev 

v Sloveniji - pridelovalcev, predelovalcev in trgovcev 

ter strokovnjakov. Naše poslanstvo je širitev biodinamike in 

večja prepoznavnost Demeter blagovne znamke v Sloveniji, 

tako med pridelovalci kot tudi potrošniki, ter s tem skrb za 

zdravje ljudi, rastlin in živali, hkrati pa ohranjanje dragocenih 

naravnih virov. 

Na strani najdemo veliko informacij, zavihki in podzavihki 

so razporejeni pregledno in sistematično. Predstavitvi 

združenja je dodana fotografija ustanovnih članov 

(ki jo objavljamo tudi mi – naj ostane še na papirju, za 

vsak slučaj in za zgodovino). Zavihek Ponudniki nam 

odkrije aktivni zemljevid Slovenije z označenimi lokacijami 

Demeter pridelovalcev; ob kliku na lokacijo se 

odpre spustni seznam z dokaj podrobno predstavitvijo 

ponudbe posameznega pridelovalca. Na strani najdemo 

tudi osnovne podatke o bistvu biodinamične metode in 

njenem izvoru, o organiziranosti biodinamičnega gibanja 

ter blagovni znamki Demeter. Skupaj s fotografijami 

naslovnic je predstavljena razpoložljiva tiskana strokovna 

literatura v slovenskem jeziku, seznanimo se z delovanjem 

društev, najdemo seznam vseh slovenskih Ajd z 

najpomembnejšimi podatki. Predstavljen je postopek za 

pridobitev certifikata Demeter z vsemi potrebnimi prijavnimi 

obrazci in kontakti, navedeni so podatki o obeh 

Končno ponovna združitev 

Zgodilo se je 16. februarja 2015. V prostorih Waldorfske 

šole Ljubljana, ki je gostila Ustanovni zbor štiriindvajsetih 

biodinamičnih pridelovalcev, je bilo ustanovljeno Združenje 

Demeter Slovenija. Za predsednika so izbrali Sergija 

Demeter pridelovalci na ustanovnem zboru 

5

UTRINKI 

nato v nastavitev njegove strukture ter v izdelavo in 

pridobitev vseh dokumentov za njegovo uradno ustanovitev, 

izvedbo ustanovnega občnega zbora, potem pa še 

v pripravo in pridobitev vse dokumentacije, ki jo je od 

nas zahtevala organizacija Demeter International – tega 

ni bilo malo. Za vse skupaj nismo imeli veliko časa – vse 

to delo smo opravili v treh mesecih. Rezultat odločitve 

v Egiptu kaže, da smo dobro delali, saj smo odgovorne 

pri organizaciji Demeter International uspeli prepričati o 

naši pripravljenosti in so zato slovensko združenje spet 

sprejeli v svoje vrste. Moram pa povedati, da brez tako 

sposobnih, zavzetih in vztrajnih sodelavcev ne bi bilo 

mogoče doseči tega, kar je bilo doseženo. Vsi si zaslužijo 

mojo pohvalo in iskreno zahvalo.' 

6 

Sergij Stancich 

slovenskih pooblaščenih organizacijah za ekološko in 

Demeter kontrolo. Zelo uporaben je tudi Koledar dogodkov 

- napovednik s termini predavanj, ekskurzij, delavnic, 

organiziranih v združenju ali posameznih Ajdah. Še 

veliko bi lahko naštevali. Stran je vredna obiska. Ureja jo 

Andreja Videmšek. 

Spet med polnopravnimi člani organizacije 

Demeter International 

Vodstvo Združenja Demeter Slovenija je po ustanovitvi 

nadaljevalo z velikim izzivom – zahtevnimi pripravami 

za ponovni sprejem predstavniške organizacije slovenskih 

demetrovcev med polnopravne člane Demeter International, 

saj je bilo s prenehanjem delovanja Zavoda 

Demeter to članstvo zamrznjeno. 

Sergij Stancich nam je povedal, da je organizacija Demeter 

International o ponovnem sprejemu slovenske organizacije 

med svoje člane odločala na letošnjem svetovnem 

zboru vseh nacionalnih Demeter organizacij, ki je 

potekal od 6. do 11. junija v Egiptu. Združenje Demeter 

Slovenija je tam zastopala njegova tajnica dr. Maja Kolar. 

Predsednik Stancich je dogajanje ob odločanju o našem 

ponovnem sprejemu spremljal po internetu - po skypu je 

bil povezan z dr. Majo Kolar, ki je bila na kraju dogajanja. 

Stancich pravi, da je bilo dokaj stresno, vendar pa je bil 

ves trud poplačan, ko je izvedel dobro novico, da je bilo 

izglasovano naše ponovno polnopravno članstvo: 

'Vsi skupaj smo se zelo razveselili, spominjali smo na 

družbo zavzetih navijačev po kaki pomembni nogometni 

tekmi. Takšna reakcija je bila kar upravičena, saj smo v ta 

končni rezultat vložili zelo veliko truda – najprej v pripravo 

okoliščin za ustanovitev slovenskega združenja, 

Vizije in načrti 

Na vprašanje, kako vidi delovanje združenja v prihodnje, 

je predsednik Stancich povedal: 

'Tudi mi si bomo kot združenje prizadevali za širjenje 

kulture biodinamike – v pridelavi, predelavi in tudi v trgovski 

ponudbi. Želimo si, da bi bilo vedno več biodinamičnih 

kmetij. Dober obet je dejstvo, da je letos 44 takih 

kmetij, prej jih je bilo manj. Seveda pa bo treba pri tem 

paziti na to, da bo številčna rast kmetij vzporedna z rastjo 

našega delovanja, naše ogranizacije, da se ne bi zgodilo, 

da organizacijsko ne bi bili kos temu povečanju. Želimo 

si, da bi se čim več biodinamičnih pridelkov in izdelkov 

prodajalo tudi v trgovinah. Kaže se priložnosti pri trgovski 

verigi Hofer v Sloveniji. Hofer je imel pogodbo z 

organizacijo Demeter International, ker pa je zdaj naše 

združenje postalo njen polnopravni član, naj bi mi prevzeli 

to pogodbo. Da, težava v Sloveniji je v premajhnih 

količinah razpoložljivih biodinamičnih pridelkov, zato je 

ena od pomembnih nalog spodbujanje večje pridelave. 

Na to je vezan tudi pristop do tržišča s politiko cen. To 

so vprašanja, ki jih bo treba razjasniti tudi v organizaciji 

Demeter International. Logično je, da je proizvodna cena 

biodinamičnih pridelkov nekoliko višja od pridelkov iz 

drugih pridelav, toda če hočemo širiti zdravo prehranjevanje 

z našimi pridelki, jih moramo ponujati po cenah, ki 

so še vedno dostopne vsem ljudem. Moj moto pri določanju 

cene je: Poštena cena, ki plača trud pridelovalca, vendar 

ne tako visoka, da jo lahko plača samo elita. Moraš 

zaslužiti, vendar kljub temu delati pošteno. Poštenost in 

pristnost sta povezani z biodinamiko, s Steinerjevo filozofijo. 

Če na tržišču ne deluješ v skladu s tem, pokvariš 

ves trud in vsa poštena prizadevanja, ki si jih vložil v pridelavo 

in predelavo. 

Za uspešno izvajanje naših načrtov oz. uresničevanje vizij 

se bomo morali seveda organizacijsko okrepiti. 

Napišite, da sem zelo zadovoljen, da imamo v našem UO 

mlade člane, ker delajo zelo dobro in zavzeto. Rad delam 

z njimi.'

UTRINKI 

Ekskurzija Združenja 

ekoloških kmetov 

Dolenjske, Posavja in 

Bele krajine 

Zvone Černelič 

Zopet smo bili ekološki kmetje na ekskurziji po 

Sloveniji, in sicer že tradicionalno drugi ponedeljek v 

juniju. 

odstotkov manj zdravstvenih težav. Poleg mlečne pasme 

živine imajo še čredo mesne pasme nemški angus in dvaintrideset 

konj islandske pasme. Na gradu se ukvarjajo 

še z uslužnostno rejo konj in imajo šest apartmajev. V 

počitniškem času organizirajo otroške tabore od nedelje 

do petka, kjer se otroci naučijo oskrbovati konja, ga jezditi 

in še kaj. Vse skupaj oskrbuje štirinajst zaposlenih, ki 

imajo nadpovprečno plačo. Zanimivo je tudi to, da celo 

posestvo obdelujejo s samo tremi traktorji, kar ni ravno 

slovensko povprečje. 

Pot nas je nato vodila v vas Sabonje, kjer sta nas prijazno 

sprejela na svojem majhnem posestvu mlada eko kmeta 

Milena Šlosel in Sašo Studen. Imata prav posebno zgodbo, 

saj oba izhajata s priznanih ekoloških kmetij, vendar 

sta se odločila za lastno zelo težko pot, ki že daje zelo 

dobre rezultate. Leta 2006 sta dva kilometra od omenjene 

vasi na hribovitem terenu kupila 1,5 ha veliko parcelo 

in pričela z ekološko pridelavo zelenjave, nekaj malega 

sadja, grmovnic in zelišč. Nekaj let za tem sta najela še 

štirideset hektarjev velik pašnik in kupila čredo okrog 

štirideset glav živine mesne pasme angus, ki sta jo pred 

dvema letoma prodala, saj je bilo obilo dela že z zelenjavo. 

Zanimivo je - za slovenske razmere - da nista imela za 

živino nobenega hleva in tudi zelo malo traktorskih priključkov. 

Ta čreda še danes živi na istem pašniku, vendar 

pri drugem gospodarju. 

Presenetila nas je neverjetna urejenost parcele z zelenjavo 

in njena pestrost, saj gojita okoli sto vrst zelenjave (seveda 

skozi celo leto). Parcela rahlo visi, tako da je strojna 

obdelava otežena, en del pa je na brežinah oziroma na 

terasah, narejenih z bagerjem, kjer sadita sadno drevje in 

razno rastlinje. To parcelo, veliko en hektar, sta dokupila 

lansko leto od sedmih solastnikov in je sedaj skupaj velika 

dva in pol hektarja. Klima tu na nadmorski višini 500 

m ni prav nič prijazna, saj imajo hladne noči in visoke 

dnevne temperature ter tudi ostrega vetra ne manjka. Da 

sta morala parcelo ograditi še pred divjadjo in paziti na 

Najprej smo obiskali posestvo Grad Prestranek pri Postojni. 

Prejšnji lastniki so tu že leta 1852 in vse do prve svetovne 

vojne redili stošestdeset žrebet lipicanske pasme. 

Leta 1950 pa je posestvo postalo last Kmetijske zadruge 

Postojna. Od leta 2003 je posestvo skupaj z gradom prišlo 

v privatne roke, leta 2008 pa so celo posestvo preusmerili 

v ekološki način kmetovanja. Posestvo je veliko tristo 

hektarjev, od tega sto hektarjev njiv, ostalo so travniki 

in nekaj gozda. Redijo sto sedemdeset glav črno-bele živine, 

od tega sto dvajset krav molznic. Na njivah gojijo 

koruzo, žita in lucerno. Na dan namolzejo od tisoč petsto 

do dva tisoč litrov ekološkega mleka, ki ga prodajo po 

štirideset centov za liter bližnji ekološki mlekarni Krepko. 

Ker imajo ekološko rejo živine, imajo do sedemdeset 

7

Zdravje 

kače, ni potrebno posebej poudarjati. Posebna zgodba 

je seveda voda, ki je pri gojenju zelenjave nujno potrebna. 

Iznajdljiva in pridna sta jo ujela na nekaj manjših 

rastlinjakih, v katerih tudi pozimi gojita zelenjavo, 

in jo zbirata v dveh manjših akumulacijah, obdanih s 

posebno folijo. Čeprav Sašo pravi, da pri pomanjkanju 

vode pač ne zalivaš več, sta lansko leto naredila še 

eno večjo akumulacijo - dobesedno prislonjeno na hrib 

- veliko 1200 kubičnih metrov, ki se polni s streh rastlinjakov 

in strojne lope, v kateri ne manjka posebnih 

priključkov za gojenje zelenjave. Ker na parceli seveda 

ni elektrike, si Sašo pomaga z bencinsko črpalko in veternico, 

ki poganja črpalko. Zelo lepo je tu sredi divjine 

na vrhu hriba videti polno jezero vode, oazo zelenjave 

in dva zadovoljna mlada kmeta. 

Vse pridelano zelo uspešno prodajata na ljubljanski 

ekološki tržnici skozi celo leto, kjer jima ne manjka zadovoljnih 

strank. 

Pot nas je nato pripeljala na ekološko turistično kmetijo 

Peternelj, kjer smo imeli kosilo in nam je gospodar 

predstavil še svoje in najeto 140 hektarjev veliko posestvo, 

na katerem redi devetdeset glav goveje živine, 

mesne pasme angus, in šestdeset konj. Tudi tukaj imajo 

živino brez hleva. 

Zaključili pa smo na ekološki kmetiji Kozlek na robu 

mesta Ilirska Bistrica, kjer pridelujejo na treh hektarjih 

šparglje, trikrat toliko žit in redijo nekaj preko sto ovac. 

Večino pridelkov prodajo na domu, nekaj pa večjim 

trgovcem. Na kmetiji nas je presenetil izredno velik in 

vzorno urejen strojni park, ki ga gospodar uporablja 

tudi za usluge ostalim kmetom. 

Ekskurzija je bila za vse nas zelo poučna, saj smo na 

omenjenih kmetijah videli izredno dobre primere dobrih 

praks, predvsem na področju, kjer je kmetijstvo 

zelo zapostavljeno, čeprav naravne razmere za kmetovanje 

niso tako slabe. 

Kako ujeti sončno 

svetlobo poletja 

Fanika Jeromel 

Konec maja, junija in še v začetku julija je glavna 

sezona nabiranja zelišč. V tem času je največ 

zdravilnih moči zbranih v nadzemnih delih rastlin: v 

steblih, listih in cvetovih. Nabrali in posušili bomo 

smrekove vršičke, liste breze, bezgove in lipove 

cvetove, liste mete in melise, materino dušico, 

kamilico, pelin, ognjič, origano, slez in številne 

druge. Vse to bomo potrebovali, ko bomo pripravljali 

čaje ali čajne mešanice za hladne jesenske dni. Ne 

pozabimo pripraviti tinkture materine dušice ter 

sirupov iz smrekovih vršičkov, lučnika in trpotca. 

Priprava tinkture materine dušice 

Dobro pest svežih cvetočih rastlin materine dušice 

damo v litrski stekleni kozarec, nalijemo žganja do 

vrha in tesno zapremo s pokrovom. V senci pustimo 

tri tedne, med tem pa kozarec večkrat obrnemo in 

pretresemo. Potem vsebino precedimo skozi gazo in 

čisto tinkturo shranimo v zaprti steklenici v temnem 

prostoru. Tinkturo uporabljamo razredčeno v razmerju 

1:1 z navadno vodo. Uporabljamo jo za grgranje preventivno 

ali kurativno pri prehladih in drugih vnetjih 

dihal. Priporočljivo je tudi izpiranje ustne votline za 

razkuževanje in utrjevanje dlesni. 

Danes bomo podrobneje pogledali dve rastlini, ki sta 

v zadnjem času dobili več veljave, to sta oves in ajda. 

Oves (Avena sativa L.) 

Pri ovsu lahko uporabljamo vso rastlino. 

V času cvetenja naberemo celo rastlino, tudi korenine. 

Uporabljamo lahko tudi zrelo zrnje in slamo. V naših 

klimatskih območjih oves sejemo kot vrtno ali poljsko 

rastlino, v mediteranskem območju pa ga lahko najdemo 

tudi kot divjo rastočo rastlino v naravi. Uspeva 

tudi daleč na severu in v hribih, kjer ostala krušna žita 

ne uspevajo. Gojili in uporabljali so ga že Kelti. Sv. Hildegadra, 

nemška opatinja iz Bingna (1098 – 1179), je 

priporočala kopeli iz ovsene slame pri protinu in ohromelosti. 

Poudarila je, da oves človeku razbistri um 

in duha. 

8

Pogled na polje navadne ajde 

Cvetoča navadna ajda 

Danes oves ni samo dietetična prehrana (ovseni kosmiči). 

Zaradi svojega pomirjevalnega učinka dobiva 

vse večjo veljavo v zdravilstvu. Učinkovine v ovsu zavirajo 

rast skoraj vseh vrst bakterij in glivic. Čisti kri, 

ugodno vpliva na želodec in črevesje ter pomirja in 

izboljša spanec. Zrelo zrnje meljemo za krušno moko 

ali zdrob in stiskamo ovsene kosmiče. Škrob v ovsenih 

kosmičih je v obliki dekstrina, ki je lahko prebavljiv 

in zato odlična dietna hrana za otroke in bolnike, tudi 

diabetike. 

V času cvetenja poberemo celo rastlino, jo narežemo 

na približno dva centimetra dolge kose in posušimo. 

Posušeno shranimo in uporabljamo za čaj. Iz sveže rastline 

lahko pripravimo tudi tinkturo. Rastlino drobno 

narežemo in nadaljujemo po enakem postopku, kot 

smo navedli pri materini dušici. Tinkturo uporabljamo 

za umirjanje in boljši spanec, tako da vzamemo 10 do 

20 kapljic pred spanjem. 

Ovseno slamo uporabljamo za kopeli pri slabi prekrvavitvi 

udov in kožnih težavah. Sedežne kopeli pomagajo 

pri črevesnih krčih ter vnetju ledvic in mehurja. 

Zrnje ovsa dobro drži toploto, zato ga uporabljamo za 

suhe tople obloge. Pripravimo jih tako, da zrnje ovsa 

segrejemo v posodi ali pečici štedilnika (do 40 ali 50 

°C), stresemo v platneno vrečko, zavežemo in položimo 

na obolelo mesto. 

Semena ovsa vsebujejo veliko esencialnih amino kislin 

in mineralov. Zato je priporočljivo, da ga pogosteje 

uvrstimo v naše jedilnike. S tem si bomo z malo truda 

okrepili telo in dušo. Iz zrnja si s kosmičnikom sami 

pripravimo kosmiče. Celo zrnje lahko skuhamo in ga 

uporabimo kot dodatek k juham ali solatam. Pripravimo 

lahko tudi ovseno mleko. To storimo tako, da ovsene 

kosmiče čez noč namočimo v vodi (razmerje: en 

del kosmičev in trije deli vode), zjutraj pa s paličnim 

mešalnikom premešamo in precedimo. Dobimo mleku 

podobno belo tekočino. Kašasti ostanek na cedilu seveda 

porabimo pri zajtrku z dodatkom svežega ali vloženega 

sadja ali za zgostitev opoldanske zelenjavne juhe. 

Ajda (Fagopyrum esculentum Moench.) 

Botanično sodi ajda med dresnovke in ne med trave, 

tako kot ostala žita. Zato v njenem zrnju ni glutena, ki 

lahko pri uživanju izdelkov iz žit povzroča resne težave. 

Ajda se v naših krajih tradicionalno uporablja za 

prehrano, v zadnjih letih pa se je uveljavila tudi kot 

učinkovita pomoč pri žilnih težavah. Za te namene se 

polega navadne ajde uporablja tudi tatarska ali zelena 

ajda. Za obe je značilno, da vsebujeta aktivno snov rutin, 

ki pa ga je največ v mladih zelenih rastlinah. Rutin 

vpliva na stene žil in jih krepi, tako da so elastične in 

prožne. Rutin in drugi flavonolni glikozidi zavirajo delovanje 

določenih encimov, posledica česar je manjše 

zbiranje vode v medceličju in njeno lažje izločanje. S 

tem ajda ugodno vpliva na odvajanje vode iz tkiv, blaži 

krče in občutek težkih nog. Ravno tako ugodno vpliva 

na srčne težave in krvni obtok. Za doseganje želenih 

učinkov na žile je potrebno daljše obdobje uživanja 

9

ZDRAVJE 

ajdovega čaja (dva do tri mesece tri krat dnevno po eno 

skodelica čaja). Ajdo za čaj naberemo v pričetku cvetenja, 

ko še ni semen (naberemo celo rastlino brez korenin), 

jo narežemo na dva do tri cm velike kose, na hitro 

posušimo in shranimo v zaprti posodi. Čaj pripravimo 

kot poparek. 

Iz ajdovih semen lahko pripravimo dobre in telesu prijazne 

jedi. Nekaj jedi za popestritev jedilnika: ajdova 

kaša, ajdovi štruklji, ajdov kruh, ajdove palačinke, ajdota, 

ajdova zlivanka, ajdove testenine in še kaj bi se 

našlo v kuharskih knjigah. 

Kako pripravimo ajdov kruh z orehi? 

Sestavine: 200 gr ajdove moke, 600 gr krušne moke tip 

800, šest decilitrov vrele vode, 30 gr kvasa, 4 žlice olja, 

ena žlica soli, orehi, ocvirki ali različna druga semena 

(laneno, sončnično, bučno). 

Priprava: ajdovo moko, olje in sol damo v posodo, z 

metlico premešamo in prelijemo z vrelo vodo. Pustimo, 

da se malo ohladi, potem dodamo krušno moko in 

vzhajan kvas. Vse skupaj dobro premešamo in zgnetemo 

gladko testo. Na koncu dodamo še orehe ali druge 

dodatke. Ko je testo dovolj vzhajano, ga damo v segreto 

pečico (200 stopinj) in pečemo do ene ure. Sveže 

pečen kruh vedno zavijemo v čiste krpe, da se počasi 

ohladi. Šele takrat ga razrežemo in ponudimo. Dober 

tek! 

Ajdova kaša: kašo operemo in odcedimo. V ponvi segrejemo 

malo kokosove maščobe, dodamo ajdo in jo 

malo prepražimo. Dodamo sol in meto, prelijemo z 

vodo in pokrito kuhamo na rahlem ognju 10 do 15 minut. 

Taka kaša je nevtralnega okusa in jo lahko v nadaljevanju 

uporabljamo za različne namene: kot prilogo 

mesnim jedem, kot dodatek solatam ali za pripravo 

sladic. 

Pesto in tisoč oksov 

Elvira Devetak 

Potrebujemo od 5 do 20 minut, da si pripravimo svež 

okusen pesto iz zdravih sestavin, ki ga obogatimo 

z zelišči ali suhim sadjem. Uporabili ga bomo pri 

pripravi zelenjave, juh, kremnih juh kot tudi kruha 

in pogače. 

Omake, izdelane na osnovi zelišč ali listne zelenjave, 

so zelo okusne, hranljive in preproste za pripravo. 

Zadostuje slediti le manjšim navodilom. Vemo, da je 

za pripravo pesta najbolj priporočljiva uporaba terilnika, 

saj si s tem načinom priprave zagotovimo, da se 

sestavine ne bodo pregrele in oksidirale. V primeru, 

da se boste za pripravo odločili uporabiti mešalnik, je 

priporočljivo, da damo posodo z nožem oziroma tiste 

dele, ki bodo v stiku s sestavino za nekaj časa v zamrzovalnik 

ali hladilnik. Kot alternativo lahko damo v 

posodo pred mešanjem kocko ledu. Tako bomo omejili 

oksidacijo, barva in okus pesta pa bosta najmanj 

nespremenjena. 

Kako shranjevati? 

Pripravljen pesto damo v steklene kozarčke, ki jih napolnimo 

do vrha in zalijemo z malo hladno stiskanim 

oljčnim oljem, kozarec dobro zatisnemo ter damo v 

hladilnik, kjer se bo ohranil en teden. Po vsaki uporabi 

ponovno dodamo oljčno olje. Lahko ga damo tudi v 

zamrzovalnik (kozarčki ...). Za daljše shranjevanje (največ 

tri mesece) moramo paziti, da so kozarčki sterilizirani 

in napolnjeni do vrha. V tem primeru priporočam, 

da omaki ne dodajate sira, saj ga boste dodali končni 

jedi, če ta to zahteva. 

Poizkusite s ... 

Pesto, ki vam ga tokrat predlagam, lahko uporabite za 

pripravo solat, kot dodatek mineštram ali za obarvanje 

in popestritev presne zelenjave. Lahko si ga namažete 

tudi na kruh. Kot dodatek zelo dobro popestri okus 

krompirja, stročnic ali zelenjave, kuhane nad soparo. 

Prav tako je priporočljiv za marinado vrtnin, tofuja, 

seitana ali tempeh, preden damo jed v pečico. Pesto 

je vredno poizkusiti kot dodatek h kremni juhi ter na 

pogači ali pici, ki smo jo ravnokar potegnili iz pečice. 

Veliko je okusnih kombinacij, zato nam ne preostane 

drugega, kot da to preizkusimo. 

Latasto socvetje ovsa 

10

BD v praksi 

Pesto iz bazilike 

Sestavine za cca. 200 g: 100 g listov bazilike, 20 g piniol, 

20 g arašidov, 2 žlici kvasa, 1 strok česna, 40 ml hladno 

stiskanega deviškega oljčnega olja, ½ žličke grobe 

morske soli. 

Priprava: Baziliko očistimo z navlaženo papirnato brisačo 

tako, da ne ostanejo sledi vode. Sol, česen damo v 

terilnik ali mešalnik (v tem primeru dodamo dve žlici 

olja) in vse skupaj zmešamo. Dodamo dobro posušeno 

baziliko, suho sadje in kvas; če uporabljate mešalnik, 

dodajte kocko ledu in vse dobro zmešajte, da dobite 

kremno maso. Olje počasi dolivamo, pripravljeno 

omako damo v steklene kozarčke. 

Pesto iz peteršilja in mete z limono 

Sestavine za cca. 200 g: 60 g peteršiljevih listov, 30 g listov 

mete, 50 g semen sončnice, 40 ml hladno stiskanega 

deviškega oljčnega olja, 2 žlici limoninega soka, 1 žlička 

bio limonine lupine, ½ žličke drobne morske soli. 

Priprava: liste peteršilja in mete dobro očistimo z vlažno 

krpo ali papirnato brisačo. V mešalnik damo vse 

sestavine in mešamo v presledkih, po potrebi dodamo 

kocko ledu, da omejimo oksidacijo pesta. Če pesto pripravljate 

v terilniku, najprej strete sol in semena sončnice, 

nato dodate peteršilj in meto, limonin sok in lupino. 

Pesto iz špinače, šalotke in orehov 

Sestavine za cca. 200 g: 100 g mladih špinačnih listov, 

50 g sesekljanih orehov, 1 manjša šalotka, 40 ml hladno 

stiskanega deviškega oljčnega olja, ½ žličke drobne 

morske soli. 

Priprava: liste špinače operemo in s krpo dobro posušimo. 

V mešalnik damo orehe in šalotko ter zmešamo. 

Nato dodamo špinačo (po možnosti še kocko ledu), 

dobro mešamo in med mešanjem postopoma dodajamo 

olje, da dobimo gladko zmes. 

Za pripravo lahko uporabite tudi terilnik. Postopek je 

enak. Za konkretnejši okus pa lahko orehe popražimo 

minuto ali dve v ponvici ob neprekinjenem mešanju, 

pustimo, da se ohladijo, in jih šele nato uporabimo. 

Več preberite na demeterkmetija.blogspot.com. 

Naravno poživite vaš 

urbani vrtiček 

Z biodinamičnimi metodami 

Basil Williams 

Ali ste se že kdaj vprašali: 'Kako naj v svoj mali, 

urbani kotiček vnesem zdravje in lepoto brez 

uporabe škodljivih kemičnih gnojil in pesticidov?' 

Ali obstajajo naravne metode, ki jih lahko enostavno 

uporabljam za moje zunanje bivališče, ki ne bodo 

škodovale moji družini, mojim hišnim ljubljenčkom 

ali naravi?' Kaj lahko naredim za zemljo, da 

enostavno dosegljiv organski material pretvorim v 

zdravo, rodno prst?' 

Vse to sem se spraševal in na svojem malem mestnem 

zemljišču sem uporabil načela biodinamike. Preden je 

bilo zemljišče moje, je bila tukaj zemlja zelo suha in podobna 

mulju. Na njej je bilo zelo malo rastlin, grmov 

ali dreves. Trava je bila redko posejana, z mnogimi zaplatami 

suhe trave, kar so povzročile ličinke japonskih 

hroščev. Zaradi pesticidov in kemičnih gnojil je zemlji 

primanjkovalo humusa. Moral sem začeti spreminjati 

pokrajino. Skozi vsa leta sem proučeval Steinerjeve Temelje 

prenove kmetovanja, osem predavanj o načelih 

biodinamike. Na voljo sem imel tudi knjige drugih avtorjev, 

ki se ukvarjajo z biodinamiko. 

Po dvanajstih letih dela na tem majhnem zemljišču 

lahko ponudim nekaj svojih izkušenj. 

Na nekem urbanem področju lahko vpeljemo preprosta 

načela. Dvorišče je kot popoln življenjski organizem. 

Vse, kar na njem naredimo, se odraža v posledicah, 

uspehu ali polomu. Predvsem je potrebno 

s pravim organskim materialom in/ali kompostom 

ustvariti zdravo prst, da pospešimo rast in vitalnost. 

Prst je kombinacija peska, humusa, ilovice ali mulja. 

Za zdravo prst sta pomembni kombinacija (razmerje) 

in struktura teh materialov. Prst nudi hranilno vrednost, 

življenjske sile in ostale snovi, ki jih cvetlice, zelenjava, 

trava, grmovje in drevesa potrebujejo. Biodinamična 

metoda nam pomaga izboljšati prst. Glavni 

prispevek te metode za izboljšanje prsti je kompostni 

kup. Naredil sem majhen kompostni kup (velik 15 x 15 

cm). Kompost na mojem zemljišču sta v prvi fazi sestavljala 

trava in listje. Obstajajo strokovnejši načini razvijanja 

kompostnega kupa v humus, toda metoda, ki 

jo tukaj svetujem, je poenostavljena. Zaradi urbanega 

11

BIODINAMIKA V PRAKSI 

okolja sem se moral izogibati vsakršnim vonjavam ali neestetskemu 

izgledu. Najprej sem približno 30 cm v globino 

oblikoval plitko jamo ter plasti listja in trave pokril 

z zemljo in kompostnim gnojem. Imam tudi pokrit in 

zaščiten kontejner, povezan z zemljo, v katerega lahko 

odlagam surove olupke sadja in zelenjave, kar občasno, 

skupaj s plastmi slame, dodam kompostnemu kupu. Celoten 

kompostni kup mora biti ves čas vlažen (približno 

50 procentov vode). V urbanem okolju ne smemo v 

kontejner ali na kompostni kup dajati nobenega mleka 

ali mesnih izdelkov, saj s svojimi vonjavami privabljajo 

muhe in glodavce. Najpomembneje pri vsem skupaj je, 

da kompost res naredite – preprost ali bolj strokoven. 

Vračanje naravnega humusa in organskega materiala 

nazaj v zemljo je velika usluga zemlji, zato je shranjevanje 

naravnih substanc tudi naša naloga. Uporaba biodinamičnih 

preparatov pa pri tem spodbudi procese, ki bi 

sicer trajali veliko dlje časa. Kompostni kup z biodinamičnimi 

preparati pospeši razgradnjo snovi v prst, ki 

je koreninam bolj pristopna, kot pa tista, ki jo dobimo 

brez biodinamičnih preparatov. Pfeifferjev starter za BD 

kompost je preprost za uporabo in odličen za novince, 

ki imajo majhen kompostni kup. Kompost, ki ga s temi 

preparati proizvedemo, lahko spomladi in jeseni dodajamo 

grmom, drevesom, cvetlicam, tratam in zelenjavnim 

gredam. Urbano zemljišče postane zdravo brez uporabe 

pesticidov. Vrnejo se deževniki, kakor tudi lasnice. 

Koristne lasnice odstranijo ličinke japonskega hrošča. 

Kompost z lastnega kompostnega kupa je najboljši. Spomladi 

in jeseni, potem ko dodam kompostiran material, 

poškropim svojo trato, cvetlične grede in zelenjavni vrt 

z gnojem iz roga BD 500. Prav tako sem se naučil delati 

s preparatom 508, čajem preslice, ki ga uporabljam za 

glivična obolenja, in čajem koprive za škodljive insekte. 

Zanimanje za biodinamično vrtnarjenje narašča. Če oblikujemo 

študijske skupine, v katerih se lahko ljudje skupaj 

učijo, s tem pomagamo, da se ta metoda vrtnarjenja 

še hitreje širi naprej. Rudolf Steiner nas prebuja, ko reče 

‚ koristni učinki preparatov za biodinamični kompost bi 

morali biti za zdravljenje zemlje čim prej na voljo čim večjim 

področjem na celotnii zemlji'. V letih, ko sem uporabljal 

biodinamična načela, sem čutil spoštovanje in ljubezen 

do narave in sem se ji redno zahvaljeval za njeno 

zdravje in obilje. Posebno spoštujem in se zahvaljujem 

elementarnim bitjem, ki nesebično delajo na koreninah, 

listih, cvetovih in semenih rastlin. 

Dr. Basil Williams je odrasel na majhni kmetiji v Michiganu, 

kjer so pridelovali običajne kmetijske pridelke in gojili živali. 

Po študiju medicine je nadaljeval z vrtnarjenjem. Leta 1977 

je začel proučevati in izvajati biodinamično vrtnarjenje. O biodinamiki 

je predaval v Ekvadorju, na Havajih in drugod po 

Združenih državah. 

prevedla Marina Nuvak 

12 

Čebelarji pričakujemo 

povprečno leto 2015 

Franc Vehar 

Spoštovani bralci in spoštovane bralke, danes 

vam lahko glede čebelarske letine sporočam bolj 

spodbudno novico. 

Pomlad je bila pozna in v naravi so cvetice v velikem 

številu zacvetele koncem aprila in čebelice so se lahko 

preskrbele z okusno medičino regrata in divje češnje. 

Po dolgem času sem letos uspel dobiti od čebelic nekaj 

kilogramov regratovega medu. Ko so moje stranke 

izvedele za ta med, so ga pokupile praktično izpod 

točila. 

Čebelje družine so se hitro razvijale, čeprav so pričakale 

pomlad v šibkih družinah. Do današnjega dne, ko to 

pišem, so že normalno razvite in pripravljene za opravljanje 

svojega poslanstva v naravi. 

Pričel se je tudi čas rojenja in v letošnjem letu pričakujem 

normalno rojivost čebel. Roji so močni in imajo s 

seboj dovolj hrane za nov začetek življenja, za razliko 

od prejšnjih dveh let, ko so roji umirali od lakote, če 

jim nisem dodajal hrane. 

Ker so bile v maju mnogokrat mrzle noči, so se uši na 

rastlinju namnožile v velikem številu in tako se lahko 

to leto zgodi, da bo zamedil gozd. Čebelarji pričakujemo 

gozdni med. 

Junij je pravi čas za vzrejo novih matic, ki bodo porok 

za uspešno čebelarjenje v prihodnjem letu. 

Pri vzreji bodo to leto povzročali težave sršeni, ker 

so se zaradi mile zime ohranili in sedaj se sunkovito

Širimo obzorja 

razvijajo njihove družine. Sršen je problematičen pri 

opraševanju matic, ker jih lovi in ubija v času parjenja. 

Tudi v času rojenja so matice zelo ranljive in lahek plen 

sršenov, ki pogosto prežijo na izletanje roja iz panja. 

Pogosto opažam, da se potikajo okoli čebelnjaka in čakajo, 

da se pojavi matica izven panja. Takoj se zapodijo 

za njo in jo ubijejo. Jaz sem že nastavil vabe za sršene 

in jih tudi nekaj polovil. 

Najboljše je odrezati zgornji del 1,5 litrske plastične 

steklenice in odrezani del z vratom navzdol postaviti 

nazaj v odrezano plastenko. V plastenko natočimo 

dva do tri dcl piva in to obesimo na drevo v bližino 

čebelnjaka. 

Kostanjeva drevesa so to leto manj napadena s šiškarico, 

tako bo cvetenje izdatnejše kot lani. 

Morda bomo uspeli dobiti tudi nekaj kostanjevega 

medu. 

Na smreki to leto ne pričakujem medenja, ker je smreka 

letos cvetela in takrat se sokovi sprostijo in uši ne marajo 

smreke brez izdatnega zastoja sokov pod lubjem. 

Pričakujem pa medenje hoje, če bo dolgotrajnejše vroče 

in sončno vreme brez padavin. Čebelarji morajo 

tudi to leto budno spremljati razvoj varoe v čebeljih 

družinah in pravočasno ukrepati, če bo to potrebno. 

Biodinamiki smo v maju sežigali varoo na bukovem 

lesu, kot je to označeno v bio koledarju. 

Pepel smo dinamizirali in posipali med sati z zalego. 

Tako smo veliko prispevali k zmanjševanju števila varoj 

v čebelji družini. 

Ne pozabimo roje poškropiti z oksalno kislino-3%. 

Upam, da bom lahko v jesenskem glasilu pisal spodbudne 

novice o medeni beri v tem letu. Do takrat pa 

vam želim obilo lepih in prijetno sončnih dni. 

Naj medi! 

Starejši in modrejši 

Darovi naših starih 

Članek, ki je pred vami, je izsek iz radijskega 

pogovora med urednico revije Lilipoh, Christy 

Korrow, in ameriškim domorodcem, zdravilcem in 

naturopatom Phillipom Cloudpilerjem, ki ju je gostil 

Glenn Brooks na KRXA v Montereyu, Kalifornija. 

Kakšna je vloga starih v ameriški skupnosti domorodcev in 

kaj se lahko družba današnjega časa od tega nauči? 

Vemo, da potrebuje človek, ko se stara, predvsem več 

pozornosti s strani svojega okolja. Nekoč jih nismo kar 

odrinili in jih zaprli v nekakšne domove. Če so želeli 

več pozornosti, smo na to gledali kot na srečno naključje 

za naše otroke. Kako pogosto je zdaj mogoče to 

videti? V moji družini smo imeli lepo izkušnjo. Babica 

moje žene je dočakala devetdeseta leta in bila je zelo 

šibkega zdravja. Imela je osteoporozo in Parkinsonovo 

bolezen in je potrebovala pomoč. Nihče drug v družini 

ni imel možnosti, da bi pri tem kaj naredil in odkrito 

povedano tudi mi nismo mogli. Bili smo zelo revni. 

Toda sprejeli smo jo k sebi, hvaležno smo jo sprejeli, 

saj smo ji bili hvaležni za njen smisel za humor, bistrost 

njenega uma in njeno modrost. Če pogledamo osebo, 

staro 92 let, in pomislimo, koliko sprememb je samo v 

naši kulturi in našem okolju doživela, spoznamo, koliko 

se lahko od nje naučimo. Moji otroci so imeli tako 

neverjetno srečo, da smo imeli možnost k sebi sprejeti 

najstarejšo članico naše družine in smo s hvaležnostjo 

skrbeli zanjo. 

Še enkrat poudarjam, tega v naši družbi, v naši kulturi 

nimamo več. Imamo domove, kjer zanje skrbijo drugi. 

Če ostanemo povezani z našimi starimi, se pri nas 

ohranja občutek, kako srca očetov povezati z otroki 

in srca otrok z očeti. Sklene se krog na začetku in na 

koncu. 

Izkušnjo, da skrbimo za naše starostnike, potrebujemo, 

potrebujemo njihovo modrost. Ne samo to, tudi našim 

otrokom moramo dati priložnost, da tukaj delujejo kot 

zdravilci. Kajti za starejšo osebo ni treba biti zdravnik 

ali kakršne koli vrste medicinski strokovnjak, da si 

zdravilec. Vse, kar je potrebno zanje narediti, je, da jih 

poslušamo. In to je tisto najpomembnejše. Kadar so ob 

njih mladi ljudje, ki jih poslušajo, je vse, kar povedo, 

čudovit trenutek za učenje. Večina mladih in odraslih 

13

ŠIRIMO 

14 

v vsem svojem življenju nikoli nima priložnosti, da 

bi doživeli nekaj takega. Zato jim odvzamemo pomembno 

védenje o tem, kako je bilo nekoč. In to je, žal, 

mogoče takoj začutiti, tudi ko pridemo v stik z ameriškimi 

domorodci, ki so to prav tako izgubili. Kadar 

ob njih ni starejših, je v njihovem življenju čutiti velik 

prepad. Kadar gremo v Sweat Lodge, je prva stvar, na 

katero pomislimo ‚vsi moji bližnji' in najprej molimo 

za zdravje in dobro počutje naših starih po vsem svetu. 

Niti ni pomembno, ali smo z njimi v sorodu, želimo 

jim zdravja, želimo jim varnosti. In ker tako pogosto 

nimajo možnosti prinašati življenjskih odločitev zase, 

molimo, da bi tisti, ki zanje odločajo, to delali z duhom 

in z mislijo na vse dobro zanje. 

Tega nikoli ne pozabimo. Mislim, da je to pomemben 

del ponovnega vzpostavljanja povezave s skupnostjo. 

Ameriški domorodci prav tako gledamo na naš planet 

kot na prvega naših prednikov. In zato so naši stari, 

starejši ljudje v naših plemenih, cerkvah, dejansko 

predstavniki naše matere zemlje, ki je prva med njimi. 

To je izjemno pomembna stvar za zdravljenje na vseh 

nivojih. 

Spomnim se enega mojih mentorjev, sanjalo se mi ni, 

koliko je bil star. Ko sem ga takole gledal, se mi je zdelo, 

da ima 300 let. Bil je STAR. Bil je onemogel, pomagali 

so mu pri gibanju, bil je krhek in šibek. Pa vendar 

me je popeljal po pobočju in do vrha sva hodila cel dan. 

Potem me je ohranjal budnega tako, da me je celo noč 

tepel s palico, ker sem bil čuvar ognja. Preden sva to 

naredila, sva naredila našo tradicionalno savno. Potem 

sva odšla po hribu navzdol in z mano je naredil še eno. 

Gotovo je imel dobrih devetdeset let. Kako ima lahko 

nekdo, ki je tako star, toliko življenjske moči, da naredi 

vse to? Še sam sem to komaj naredil, pa sem imel 19 

let. Vprašal sem ga: 'Kako je to mogoče, da lahko ti, ki 

si tako star, narediš vse to?' 

Nasmehnil se je in rekel: 'Skrivnost je v naslednjem: 

nauči se narediti vsak dan nekaj novega. Če se naučiš 

narediti eno novo stvar na dan, potem se nič na 

postara.' 

To sem si za vedno zapomnil in zdaj, ko začenjajo moje 

kosti škripati, se tega spomnim. Prav vsak dan poskušam 

narediti nekaj novega. 

Oddajo je v živo mogoče spremljati ob sobotah. 

Za več informacij lahko obiščete www.vibrantlivingc.com. 

prevedla Marina Nuvak 

Kako preprečiti rakavo 

obolenje? 

Širjenje območja preventivne medicine s 

pomočjo antropozofije 

Michaela Gloeckler 

Preprečevanje bolezni – znanost za zdravje 

Preventivno medicino danes delimo na tri kategorije. 

Primarna preventiva: da se izognemo oziroma izločimo 

dejavnike, ki so krivi za izbruh bolezni. V primeru pljučnega 

raka na primer kajenju in vdihavanju strupov, ki so 

se pokazali kot kancerogeni. Pri želodčnem raku igrajo 

pomembno vlogo dejavniki, kot so nezadostna prehrana, 

posebno pomanjkanje proteinov, kronične infekcije 

in druga predhodna stanja. Konzervansi za hrano, ki jih 

uporabljajo pri prekajeni in soljeni hrani, so se prav tako 

pokazali za kancerogene. Odkrili so, da je močan faktor 

nastanka raka na debelem črevesu uživanje velikih količin 

živalskih maščob, proteinov in rafiniranih ogljikovih 

hidratov, ki vplivajo na črevesno floro in spremenijo želodčno 

kislino v črevesju. To lahko sproži odcepitev kancerogenih 

derivatov žolčne kisline. Če je v prehrani premalo 

vlaknin, to upočasni prehod ostankov skozi črevesje, 

kar naj bi bil dodaten vzrok za to, da lahko povzročitelji 

raka dalj časa delujejo. Holesterol naj bi bil prav tako močan 

faktor za nastanek raka. Pri rakavih obolenjih, kot so 

rak na dojki, na maternici, na prostati, preventivni ukrepi 

niso možni, saj faktorji tveganja niso znani. Na voljo so le 

nejasni znaki v podporo ob bolezni. V primeru levkemije 

pa so faktorji, ki k temu pripomorejo, sevanja in tudi kemikalije, 

kot sta benzen in kloralfenikol. 

Sekundarna preventiva: zgodnje odkrivanje različnih vrst 

raka preko rednih pregledov ali samopregledov. Tukaj 

je pomembno zdravstveno izobraževanje, da na primer 

težave z želodcem vzamemo resno, ali da si zabeležimo 

spremembo pri izločanju, kot na primer povečano izločanje 

ali zaprtje, kot možen znak razvoja črevesnega raka. 

Terciarna preventiva: zdravljenje bolezni, ki se je že začela, 

katerega cilj mora biti, da preprečujemo ali se izognemo 

napredovanju, ponovitvi ter damo pacientu jasna navodila 

glede življenjskega sloga in preventivnih ukrepov. 

Obstaja veliko literature za vsa ta tri področja. Tisto, česar 

pa do sedaj še nismo opisali, je konstitucijsko stanje 

posameznika. Zakaj na primer tobak pri nekomu povzroči 

bronhialnega raka, pri drugemu pa ne. Kaj je pravzaprav 

zdravje in zakonitosti, ki ga podpirajo, skoraj ni 

bilo raziskano. Zato ni presenetljivo, da zadnjih nekaj 

desetletij vedno več člankov obravnava to vprašanje.

OBZORJA 

Vse bolj postaja jasno, da posameznikovo zdravje ni zgolj 

fizični problem, ampak nanj zagotovo vpliva psihološko 

in mentalno stanje. Moderna nevro-imunološka raziskava, 

psiho-onkologija in raziskava psihosomatskih bolezni so že 

privedle do dolgoročnih rezultatov, posebno v angleško govorečem 

svetu. Izvedena je bila dovolj temeljita raziskava, 

da je postalo povsem jasno, da je raziskovanje zdravja in bolezni 

lahko uspešno le, če lahko v preventivi in terapiji enako 

resno obravnavamo psihološko in mentalno stanje osebe 

ter laboratorijske rezultate in fizične simptome. 

Že na začetku osemdesetih let je Meinrad Scher ponudil 

naslednje opažanje: 

'Kar je do zdaj ostajalo predvsem na periferiji zdravljenja 

raka (in na področju profilaxe sploh ni vključeno), so teorije, 

ki poudarjajo psiho-socialne komponente vzrokov za raka. 

Ker pa obstaja vedno večja potreba po bolj enovitem pogledu 

na bolno osebo, lahko upamo, da bo to področje periferne 

medicine prišlo tako daleč, da se bo začelo zanimati za preventivo, 

zgodnje odkrivanje in zdravljenje malignih tvorb.' 

Povsem jasno postane, da je določena dispozicija za zdravje 

ali bolezen nekaj povsem osebnega in je primerjavo med 

dvema osebama možno narediti le na abstraktnem nivoju. Če 

se na primer rak na dojkah pojavi pri dveh ženskah, starih 44 

let, lahko to vzamemo kot primerjalno dejstvo. Pa vendar - 

koliko biografije vsake od njiju, koliko razvoja kroga bližnjih 

znancev itd. je mogoče primerjati? Ali je sploh katera njunih 

fizičnih, psiholoških in umskih lastnosti skupna? Bolj pobliže, 

ko raziskujemo te stvari, bolj očitne postajajo razlike. 

Takoj nam postane jasno, da so se oblike zdravljenja, kot so 

psihološko svetovanje, psihoterapija in delo na biografiji, 

samo v zadnjih nekaj desetletjih pokazale kot ravno tako pomembne 

in koristne kot kirurgija in sevanje znotraj akutne 

nege. Na področju preventivne nege temu še vedno ne zaupamo 

dovolj. Postaja še toliko bolj nujno, da začnemo ocenjevati, 

kako bi lahko oblikovali psiho-socialno preventivno 

nego, saj vedno bolj ugotavljamo, kako omejene so terapevtske 

možnosti pri zdravljenju mnogih oblik raka. Strokovnjaki 

na medicinskih konferencah vedno znova prihajajo do 

naslednjega treznega zaključka: 'Kljub precejšnjemu znanstvenemu 

napredku še vedno ni pravega odkritja glede borbe 

proti tej bolezni, ki se je tako bojimo. Bi morali več sil usmeriti 

v preprečevanje namesto zgolj v diagnozo in zdravljenje?' 

Rak je med zahodnim industrializiranim svetom drugi vodilni 

vzrok smrti, takoj za boleznijo srca. V ZDA umre več kot 

pol milijona ljudi na leto in v Nemčiji več kot 200.000. Statistika 

v ZDA kaže, da boj proti raku, legalno odobren od leta 

1971, kakor tudi vsi preventivni ukrepi proti raku niso uspeli 

znižati stopnje smrti. Nasprotno, od leta 1950 dalje statistika 

vztrajno raste. Presenetljivo je, da stopnja smrtnosti v Nemčiji 

vztrajno raste pri moških, pri ženskah pa se od leta 1950 niža. 

Ali je to nižanje stopnje pri ženskah povezano z dejstvom, da 

so bili za ženske v današnji družbi ustvarjeni pogoji, da imajo 

več priložnosti za zadovoljen in svobodnejši življenjski stil? 

Namen in vzrok za ta članek o preventivni medicini je, da 

bi postali vzročni dejavniki raka in zmožnost premagovanja 

te bolezni z različnih vidikov bolj razumljivi. Antropozofijo 

lahko v prvi vrsti jemljemo kot znanost zdravega človeka in 

pogojev za njegov razvoj. V debati o preventivni medicini 

lahko iz različnih vidikov da pomemben prispevek. 

To bo ponazoril naslednji izsek. Obravnava modernega 

raziskovalca psiho-socialnega področja, katerega članek je 

predstavitev mnogih med seboj povezanih prizadevanj, ki 

so se v zadnjih letih pojavila na tem področju. Zdravnik psiholog 

Rolf Verres v svoji knjigi o povezavi med rakom in 

psiho opisuje naslednje: 

'Iz lastnih izkušenj vem, da 80 do 90 procentov odraslih prebivalcev 

osebno pozna najmanj eno osebo, ki je zbolela za 

rakom, bodisi v neposredni družini, v soseski, med sodelavci 

ali prijatelji. Približno vsak drugi odrasel človek pozna 

ljudi, ki imajo raka. Kaj ljudje mislijo o preventivnem, zgodnjem 

odkrivanju, zdravljenju in psihosocialnih posledicah 

rakavega obolenja, je pravzaprav odvisno od tega, kaj doživljajo, 

ko znano osebo z rakavim obolenjem spremljajo skozi 

njeno zdravljenje in psihosocialno doživljanje. To neposredno 

spoznavanje je bistvenega pomena na poti do spoznanja, 

do oblikovanja mnenja in motivov. Na mnenje o preventivi 

pred rakom, o zgodnjem odkrivanju in terapiji močno vpliva 

spomin na to, kako je človek, ki pozna osebo, obolelo za 

rakom, doživljal potek bolezni.' 

Verres upravičeno poziva k ustanovitvi raziskovalnega inštituta 

za psiho-onkologijo, ki bi se konceptualno ukvarjal s povezavami 

med preventivno nego in terapijo po zdravljenju. 

Svoj poziv oblikuje v devet tez, ki poudarjajo širšo, boljšo 

razlago in boljše sodelovanje med zdravniki, terapevti in bolniki, 

zbolelimi za rakom. Poudarjajo tudi, kako pomembno 

je, da pri ljudeh spet razvijamo sposobnost, da se ukvarjajo s 

kronično obolelimi in umirajočimi ter skrbijo za njih znotraj 

družine, namesto da skrb zanje prepustijo poklicni medicini. 

Že leta 1920 je Rudolf Steiner pozval zdravnike, naj ljudem 

okoli sebe postanejo ‚higienski učitelji' ter tako prispevajo k 

15

ŠIRIMO 

izobraževanju nestrokovnjakov, kar bi končno lahko vodilo 

v ‚demokratizacijo zdravja'. Steiner je največjega sovražnika 

temu izobraževanju videl v široko razvejani avtoritarni 

znanstveni medicini, ki posameznika odvrača od tega, da bi 

se sam spopadel s svojo boleznijo, namesto da bi nagovorila 

samega pacienta kot tisto glavno osebo, ki ima v procesu 

zdravljenja največjo odgovornost. Tudi tukaj pogovor med 

pacientom in zdravnikom kot partnerjema v diskusiji o neozdravljivi 

bolezni in o smrti še vedno ni nekaj normalnega 

in ni trdno usidran znotraj medicinskih okvirov. Skupine za 

samopomoč in hospic gibanja so naredila veliko več, delujejo 

pozitivno in dajejo spodbudo strokovnjakom s tega področja. 

Steiner je pozval zdravnike, naj pomagajo, da bo prebivalstvo 

vse bolj poučeno o zdravju človeka ter pogojih njegovega razvoja. 

Zavedal se je, da se bo to poznavanje pogojev človekovega 

razvoja, ki se tiče zdravja, dotaknilo vsakega posameznika 

do te mere, da se bo zaščitil pred boleznijo. 

Za ustanovitev waldorfske šole leta 1919 v Stuttgartu je značilen 

učni načrt, ki se precej konkretno orientira na zdrav 

razvoj otroka ter tako omogoči pomembno spremembo v 

zgodovini preventivne medicine. 

Začne se tako, da preventivno medicino postavi kot osnovni 

koncept splošne izobrazbe. 

Preventiva vodi k splošnemu spodbujanju zdravja in ni nič več 

odvisna od preprostega odkrivanja in izključevanja določenih 

substanc in procesov, ki bi lahko bili zdravju škodljivi. Tudi če 

te pedagoške psihološke preventive ni enostavno uresničiti, 

so pozitivni rezultati, ki so vidni, zdravnike privedli do tega, 

da otroke s težavami ali zdravstvenimi problemi napotijo na 

waldorfske šole, saj so dobili občutek, da se bodo v takšnem 

okolju bolje razvijali. Zagotovo bo potrebno še nekaj časa, da 

bo to, za kar se borijo v več kot 500 waldorfskih šolah in 1000 

vrtcih po svetu, priznano tudi iz vidika preventivnega zdravstva, 

in da bodo to povzele tudi druge šole. 

Verres nadaljuje: 'Medtem ko so v prejšnjih psiho-onokoloških 

raziskavah raziskovali, kako se bolnik odziva na stresne 

situacije, bi se danes lahko bolj usmerili na jasno definirano 

in načrtovano zdravljenje, ki bi sčasoma privedlo do 

zamenjave vzorca, tj. védenja, ki ga imajo ljudje o zdravju in 

bolezni kot o elementu ‚umetnosti življenja' in sposobnosti 

razlikovanja ter poglobitve tega védenja.' 

Večini ni znano, da je Steiner to zamenjavo vzorca teoretično 

predstavil že leta 1907 v svojem delu 'Izobraževanje otroka 

z vidika duhovne znanosti.' To delo je bilo dano v uporabo 

dvanajst let kasneje, ko je bila ustanovljena prva waldorfska 

šola. Domneval je, da je izobraževanje blago zdravljenje in 

je samo po sebi proces zdravljenja. Naloga izobraževanja je, 

da otroka za vse življenje opremi z zdravjem, ne le da mu 

daje znanje in veščine. Pedagogika lahko postane znanost 

zdravega človeka, ki želi podpirati ne le duševni in duhovni, 

ampak tudi fizični razvoj. 

iz nemščine prevedla Anne Sproll 

iz angleščine prevedla Marina Nuvak 

16 

Osnove antropozofije 

Delovanje elementarnih 

bitij v rastlinskem 

kraljestvu 

Brane Žilavec 

V svetu, ki nas obdaja, obstajajo številna bitja; 

mnoga, ki so vidna našim očem, in 'druga bitja, ki 

niso več vidna fizičnim čutilom, čeprav imajo telo in 

dušo. V različnih okultnih učenjih se ta bitja pogosto 

imenujejo elementarni duhovi. 

Takšno imenovanje v veliki meri ne ustreza dejstvom, saj 

je ravno duh to, česar ta bitja nimajo. Bolje je, če jih imenujemo 

elementarna bitja. Njihov obstoj je seveda zanikan 

v našem prosvetljenem obdobju, kajti ljudje v sedanjem 

obdobju razvoja jih ne morejo videti. Tisti, ki jih želijo videti, 

morajo napredovati do določene stopnje jasnovidne 

zavesti. Vendar dejstvo, da neko bitje ni zaznavno, še ne 

pomeni, da ni dejavno v svetu, ki nas obdaja. Aktivnost 

teh bitij telesa in duše ima zelo odločilen vpliv v našem 

svetu. To, kar počnejo, je zelo vidno, ne vidimo pa bitij, ki 

delujejo v ozadju. Zatorej je naša prva naloga, da si pridobimo 

– v tolikšni meri, kot je možno brez pomoči neposredne 

zaznave – določeno idejo o teh elementarnih bitjih, 

ki prevzemajo različne oblike in s katerimi si delimo isto 

duhovno področje obstoja. O njih se včasih govori tudi 

kot o duhovih narave; dejstvo je, da so jim dali mnoga 

različna imena. Vendar pa ime ni pomembno; kar potrebujemo, 

je pridobitev določene predstave o teh bitjih.' 1 

Navkljub Steinerjevemu ugovoru o poimenovanju teh 

bitij za elementarne duhove, jih v določenih predavanjih 

sam imenuje na takšen način. To je razumljivo, če upoštevamo, 

da so to bitja, ki živijo na meji med duhovnim in 

fizičnim svetom. Tako jih lahko po eni strani neposredno 

vidimo samo s pomočjo jasnovidnega zaznavanja, tako 

kot je to v primeru duhovnih bitij višjih hierarhij. Po drugi 

strani pa ta bitja niso duhovna bitja v enaki meri, kot je 

to v primeru angelskih bitij. Kajti bitja, 'ki jih imenujemo 

elementarna bitja, nimajo ega' 2 – to je duhovnega elementa 

– temveč samo dušo oz. astralno telo in nevidno eterično 

telo. Ko preučujemo ta bitja, ne smemo pozabiti, da 'je 

elementarni svet popolnoma drugačen od čutnega sveta' 3 

in zatorej ne smemo uporabljati fiksnih idej, ki ustrezajo 

fizičnemu svetu. Za pravilno razumevanje elementarnega 

sveta potrebujemo mnogo bolj gibljive ideje, kajti 'imeti 

moramo takšno sposobnost preobrazbe, da se lahko potopimo 

v ta bitja oziroma da postanemo drugo bitje,' 4 ki 

ga želimo spoznati.

OBZORJA 

Za začetek našega preučevanja si oglejmo razvrstitev elementarnih 

bitij glede na njihovo področje delovanja, ker se počutijo 

kot doma (v oklepajih so tradicionalna angleška imena). 

Kot lahko vidimo, je obstoj teh bitij povezan s štirimi elementi 

zemlje, vode, zraka in ognja. 'Najprej si moramo biti 

na jasnem o značilnostih teh osnovnih elementov našega zunanjega 

sveta, tako kot jih opisujejo v okultni znanosti. Nekdanji 

okultizem je razlikoval štiri elemente zemlje, vode, zraka 

in ognja oz. toplote. Moderni fiziki tega ne razumejo več; 

to, kar moderna znanost imenuje element, ni istovetno s tem, 

kar misli okultist s to besedo. Moderni izraz agregatno stanje 

pomeni približno isto kot element. Vse, kar je trdno v sedanjih 

temperaturah na Zemlji, okultist imenuje zemlja; na primer, 

kremenov kristal je v današnjih toplotnih okoliščinah za 

okultista zemlja. Vse tekoče, tudi tekoča kovina in podobno, 

je za njega voda; vse zračno je zrak.' 7 In to, kar moderni fiziki 

imenujejo plazma 8 , je za okultista ogenj, četrti element. 

Zaradi povezav s temi štirimi elementi, ki omogočajo obstoj 

vsega fizičnega sveta, nas ne bi smelo presenetiti, da imajo 

elementarna bitja izjemno pomembne naloge v mineralnem, 

rastlinskem in živalskem kraljestvu, vključno z ljudmi. Poleg 

tega imajo tudi pomembno vlogo kot posredniki med 

višjimi duhovnimi hierarhijami in fizičnim svetom. Verjetno 

bo za bralce revije, ki se v glavnem ukvarjajo z biodinamičnim 

kmetovanjem in vrtnarjenjem, najbolj zanimiv opis njihovega 

delovanja pri rasti in razmnoževanju rastlin. 

'Ko rastlinsko življenje klije in poganja iz zemlje, nam to 

takoj prebudi našo radost; obenem pa nam rastlinski svet 

preskrbi dostop do nečesa, kar smo prisiljeni občutiti kot 

polno skrivnosti. V primeru rastlin, ki se pojavijo na površju 

zemlje v tako sijajni raznovrstnosti oblik – ki se razvijejo na 

zelo skrivnosten način iz semen s pomočjo prsti in obkrožajočega 

zraka – občutimo, da mora biti prisoten še nek drug 

posrednik z namenom, da ta rastlinski svet lahko nastane 

v takšnih oblikah, kot jih lahko vidimo. Ko se duhovno videnje 

usmeri na rastlinski svet, potem smo takoj vodeni do 

cele množice bitij, ki so bila poznana in cenjena v starih časih 

instinktivne jasnovidnosti, a so bila kasneje pozabljena 

in danes obstajajo samo kot imena, ki jih uporabljajo pesniki 

– imena, katerim moderen človek ne pripisuje resničnosti. 

Vendar v takšni meri, kot zanikamo realnost bitjem, ki se 

vrtijo in tkejo okoli rastlin, v enaki meri izgubljamo sposobnost 

razumevanja rastlinskega sveta. 

Rastline pošiljajo svoje korenine navzdol v zemljo. Kdorkoli, 

ki lahko opazuje, kaj rastline dejansko pošljejo dol, in ki lahko 

zaznava korenine z duhovnim pogledom, vidi korenine vsepovsod 

obkrožene in prepletene z elementarnimi bitji narave. 

In ti elementarni duhovi – ki jih je stara jasnovidna zaznava 

imenovala gnomi in katere lahko kličemo duhovi korenin – so 

tako rečeno zelo posebno ljudstvo zemlje, ki so nevidni običajnemu 

vidu, vendar so nam njihovi učinki toliko bolj opazni. 

Kajti korenine se ne bi mogle razviti, če ne bi bilo tega, kar 

se posreduje med koreninami in zemljo s pomočjo teh izrednih 

duhovov korenin, ki spravijo mineralni element zemlje 

v gibanje z namenom, da ga privedejo do rastlinskih korenin. 

Seveda se to nanaša na duhovni proces, ki je v ozadju tega, 

kar se dogaja med koreninami in zemljo. Ti duhovi korenin, 

ki so prisotni vsepovsod v zemlji, dobijo precej poseben občutek 

ugodja od kamenin in rud – to jim daje največji občutek 

ugodja, ker se v njih počutijo kot doma, predvsem takrat, ko 

prenašajo to, kar je mineralno do rastlinskih korenin.' 9 

Poleg tega imajo ta elementarna bitja zemlje še eno nenavadno 

lastnost. 'Ti duhovi korenin so v njihovi duhovni naravi 

popolno čutilo, in to takšno čutilo, ki je istočasno razumevanje. 

To čutilo vidi in sliši, poleg tega pa nemudoma razume 

to, kar je bilo videno in slišano – kar pomeni, da s sprejemanjem 

vtisov sprejema tudi ideje. Možno je celo opisati način, 

kako ti duhovi korenin sprejemajo njihove ideje. Ko rastlina 

požene iz zemlje, pride v povezavo z izven-zemeljskim vesoljem. 

Še posebej v določenih letnih časih tečejo duhovni 

tokovi od zgoraj, iz cveta in ploda rastline dol v korenino 

ter tako pritekajo v zemljo. In ravno tako, kot mi obrnemo 

naše oči proti svetlobi in vidimo, tako ti duhovi korenin obrnejo 

njihove sposobnosti zaznavanja proti temu, kar pronica 

od zgoraj navzdol, skozi rastlino v zemljo. To, kar pronica 

navzdol proti duhovom korenin, je nekaj, kar je svetloba 

poslala v cvetove, kar je sončna toplota poslala v rastline, 

kar je zrak proizvedel v listih, kar so daljne zvezde ustvarile 

v zgradbah rastlin. Rastlina zbere skrivnosti vesolja, jih spusti 

v tla in potem gnomi vsrkajo te skrivnosti vase iz tega, 

kar na duhovni način pronica navzdol skozi rastline.' 10 

17

ŠIRIMO 

Če sedaj usmerimo naš pogled v nadaljnjo rast rastline, bomo 

videli, da ‹takoj, ko rastlina zraste navzgor in zapusti področje 

gnomov, čim preide iz območja vlažno-zemeljskega elementa 

v območje vlažno-zračnega, razvije rastlina to, kar v zunanji 

fizični obliki postanejo listi. Ampak v vsem tem, kar je sedaj 

aktivno v listih, delujejo druga bitja, duhovi vode, elementarna 

bitja vodnega elementa, katerim je starodavna instinktivna 

jasnovidnost dala med drugim ime undini. Ravno tako kot 

najdemo okoli korenin zaposlena bitja gnomov, ki usmerjajo 

rast rastline navzgor, prav tako sedaj vidimo ta vodna bitja, ta 

elementarna bitja vode v njihovi povezavi z listi. 

Ta bitja se razlikujejo v svoji notranji naravi od gnomov, ker 

se ne morejo obrniti kot čutilni organ navzven proti vesolju. 

Undini se lahko predajo tkanju in delovanju celotnega 

kozmosa zgolj v zračno-vlažnem elementu in zaradi tega 

niso bitja jasne zavesti, tako kot so gnomi. Vodni duhovi 

neprestano sanjajo, ampak njihove sanje so istočasno njihove 

lastne oblike. In medtem ko sanjajo njihov lasten obstoj, 

povezujejo in osvobajajo snovi v zraku, ki jih na skrivnosten 

način vpeljujejo v liste, ko so le-ti porivani navzgor s strani 

gnomov. Kajti na tej točki bi rastlina ovenela, če ne bi bilo 

undinov, ki pristopijo z vseh strani in se prikažejo – medtem 

ko tkejo okoli rastlin v njihovi sanjam podobnemu obstoju 

– kot nekaj, kar lahko imenujemo le z izrazom svetovni kemiki. 

Vodni duhovi sanjajo povezovanje in razhajanje snovi. 

In te sanje – v katerih ima rastlina svoj obstoj in v katere 

rastlina raste, ko se razvija navzgor in zapusti tla – te sanje 

undinov so svetovni kemik, ki povzroča v rastlinskem svetu 

skrivnostno sestavljanje in ločevanje snovi, ki izvirajo iz listov. 

Potemtakem lahko rečemo, da so vodni duhovi kemiki 

rastlinskega sveta. Oni sanjajo o kemiji. 

Undini živijo v eteričnem elementu vode in plavajo ter se 

zibajo skozi njega. Oni želijo ostati v stanju spremembe, v 

stanju večne, neskončno spreminjajoče se preobrazbe. Vendar 

v tem stanju preobrazbe, v katerem sanjajo o zvezdah 

in soncu, o svetlobi in toploti, postanejo kemiki, ki sedaj – 

začenši z listom – vzamejo rastlino s seboj v naslednjo fazo 

oblikovanja. Na ta način rastlina razvije svojo rast listov in 

sedaj se je nam ta skrivnost razkrila kot sanje undinov, v 

katere seže rastlina, potem ko je bila potisnjena v svoji rasti 

navzgor s silami gnomov.' 11 

Kot lahko vidimo, je proces razvoja rastline resnično poln 

skrivnosti in mnogo bolj kompleksen od tega, kar nam je o 

njem dosedaj razkrila moderna znanost ali celo od tega, kar 

nam je uspelo ohraniti s pomočjo tradicije iz časov, ko so 

ljudje lahko zaznavali obstoj in delovanje elementarnih bitij. 

V nadaljnji fazi rasti 'pride rastlina v naslednje področje, 

v področje tistih duhov, ki živijo v zračno-toplotnem elementu, 

podobno kot gnomi živijo v vlažno-zemeljskem in 

undini v vlažno-zračnem elementu. Potemtakem živijo v 

elementu zraka in toplote tista bitja, ki jih je zgodnje jasnovidno 

znanje poimenovalo kot silfe. Ker je zrak vsepovsod 

prežet s svetlobo, se ti silfi, ki živijo v zračno-toplotnem elementu, 

gibljejo proti svetlobi in se povezujejo z njo. V tem 

18 

gibajočem elementu zraka se počutijo kot doma; istočasno 

vsrkajo to, kar sila svetlobe pošilja v nihanja zraka. Kajti njihova 

naloga je, da na ljubeč način nosijo svetlobo rastlinam. 

Ravno tako kot so undini kemiki rastlin, so silfi nosilci svetlobe. 

Duhovi zraka prežemajo rastlino s svetlobo oziroma 

prenašajo svetlobo v rastlino. 

Zaradi dejstva, da silfi prenašajo svetlobo v rastlino, se v njej 

dogodi nekaj zares pomembnega. Kot lahko vidite, duhovi 

zraka nosijo nenehoma svetlobo v rastlino. Svetloba – to je 

moč duhovov zraka v rastlinah – deluje na kemične sile, ki 

so bile speljane v rastlino s strani undinov. Tu se pojavi medsebojno 

delovanje med svetlobo duhovov zraka in kemijo 

vodnih duhovov. Rezultat tega sodelovanja je izredna oblikovalna 

aktivnost. S pomočjo snovi, ki se pretakajo navzgor 

in s katerimi so zaposleni undini, tkejo silfi iz svetlobe idealno 

obliko rastline. V resnici tkejo arhetip rastline znotraj 

rastline iz svetlobe in iz kemične dejavnosti undinov. In v 

jeseni, ko začnejo rastline postopoma veneti in odmirati, te 

rastlinske oblike pronicajo navzdol, kjer jih zaznavajo gnomi. 

Le-ti zaznavajo to, kar je svet – sonce preko duhovov 

zraka in zrak preko vodnih duhovov – povzročil v rastlinah. 

In to zaznavajo duhovi korenin; skozi celo zimo so spodaj 

zaposleni z opažanjem tega, kar je poniknilo v zemljo skozi 

rastline. Tam spodaj dojemajo ideje sveta v rastlinskih oblikah, 

ki so bile oblikovane s pomočjo duhovov zraka in ki v 

njihovi idealni duhovni obliki vstopajo v zemljo.' 12 

'Potem ko je prešla skozi območje duhovov zraka, pride 

rastlina v območje elementarnih duhovov ognja. Ti duhovi 

ognja so prebivalci toplotno-zračnega elementa. Ko je toplota 

zemlje na svojem vrhuncu oziroma so ustrezni pogoji, zbirajo 

skupaj toploto. Tako kot silfi zbirajo svetlobo, ravno tako duhovi 

ognja zbirajo toploto in jo nosijo v cvetove rastlin. Undini 

nosijo aktivnost kemičnega etra v rastline, silfi aktivnost 

svetlobnega etra v rastlinske cvetove. In sedaj cvetni prah 

preskrbi to, kar lahko imenujemo majhne zračne ladjice, ki 

omogočijo duhovom ognja, da prevažajo toploto v semena. 

Toplota se zbira povsod s pomočjo prašnikov in se prenaša 

s pomočjo cvetnega prahu od njihovih vršičkov do semen.' 13 

Tu pridemo do duhovno-znanstvenega opisa oploditve 

rastlin. Le-ta se začne s 'tem, kar se oblikuje v semenskem 

popku oz. brstiču s pomočjo tega, kar pride iz kozmosa. To 

je v celoti moški element. Sila oploditve deluje v tem, kar duhovi 

ognja, ki so aktivni v cvetovih, vzamejo iz vse prisotne 

svetovne toplote kot kozmično moško seme. Le-ta se združi 

z ženskim elementom, ki je pred tem nastal iz procesa oblikovanja 

rastline in je poniknil v tla kot idealna oblika ter 

počiva tam spodaj. Rastlinam je zemlja mati in nebo je oče. 

To kar sedaj izvira iz združenega delovanja duhovov korenin 

in duhovov ognja – to je oploditev. Gnomi so dejansko 

duhovni pomočniki oz. babice rastlinskega razmnoževanja. 

Oploditev se odvija pod površino zemlje v zimskem času, 

ko pridejo semena v zemljo in se srečajo z oblikami, ki so jih 

gnomi sprejeli od duhovov zraka in vode. Duhovi korenin 

sedaj prinašajo te duhovne arhetipe rastlin do semen in na 

ta način omogočijo njihovo oploditev.' 14

OBZORJA 

S temi opisi smo si pridobili osnovne uvide v skrivnostne 

procese razvoja rastline, njenih semen ter procesa oploditve 

– vse to, kar omogoča obstoj rastlin leto za letom. V 

teh procesih imajo ključno vlogo elementarna bitja zemlje, 

vode, zraka in ognja. 'Gnomi s pomočjo svetlobe njihovega 

intelekta presežejo to, kar je zemeljsko, in porinejo rastlino 

navzgor. Spodaj v tleh pripravijo življenje rastline. Oni so 

pospeševalci življenja s tem, ko nosijo življenjski eter do korenin. 

Vendar bi to življenje odmrlo, če mu ne bi bila dana 

spodbuda s strani kemične aktivnosti, ki jo prinašajo duhovi 

vode. Undini pospešujejo kemični eter, silfi svetlobni eter in 

duhovi ognja toplotni eter.' 15 

Sedaj lahko razumemo, da so elementarna bitja nevidna našim 

običajnim čutom zaradi tega, ker delujejo v eteričnem 

svetu, ki se neposredno dotika fizičnega sveta, kajti 'kozmična 

telesa ne vsebujejo samo fizičnih snovi, ki jih lahko 

zaznavajo astronomi in ostali fizični raziskovalci. Kozmično 

telo ima tudi eterično in astralno telo. Naša Zemlja ima svoj 

eterični in astralni medij. Če naša Zemlja ne bi posedovala 

svojega lastnega eteričnega telesa, ne bi bila sposobna dati 

zavetja rastlinam.' 16 In če ne bi bilo elementarnih bitij, ne bi 

obstajale rastline, kajti elementarna bitja so posredniki etrov 

življenja, kemije, svetlobe in toplote. 'V običajnem življenju 

razločujemo tri telesna stanja: trdno, tekoče in plinasto oz. 

zračno. Antropozofski teksti dodajo k tem še štiri drugačna, 

bolj rafinirana stanja snovi. Prvi element, ki je bolj fin od 

zraka, je tisti, ki povzroči, da se le-ta razširi in poveča svojo 

prostornino. To, kar razširja zrak na takšen način, je toplota, 

ki je v resnici fina eterična snov. To je prva vrsta etra, ki se 

imenuje toplotni eter. Potem sledi druga vrsta etra, svetlobni 

eter. Telesa, ki sijejo, pošiljajo ven obliko snovi, ki jo antropozofija 

opiše kot svetlobni eter. Tretja vrsta etra je nosilec 

vsega, kar daje obliko najbolj fini snovi, to je oblikovalnemu 

etru, ki se med drugim imenuje kemični eter. To je eter, ki 

privede do povezave kisika in vodika. In najbolj prefinjen 

od vseh etrov je tisti, ki predstavlja življenje – to je prana 

ali življenjski eter.' 17 Zaradi narave teh etrov, ki omogočajo 

obstoj vseh živih organizmov, se eterično telo imenuje tudi 

telo življenja. Kdor je seznanjen z delovanja elementarnih 

bitij v svet narave, se zaveda, da ne bi bilo življenja v takšnih 

oblikah, kot so prisotne v kraljestvih narave, brez delovanja 

elementarnih bitij zemlje, vode, zraka in toplote. 

Obstoj štirih vrst elementarnih bitij in razlike v njihovem 

delovanju nam razkrije tudi razloge, ki so v ozadju razvrstitve 

rastlin v setvenem koledarju v štiri skupine: korenina, 

list, cvet in plod. Tako lahko prepoznamo osnovno povezavo 

elementarnih bitij zemlje s koreninami, elementarnih 

bitij vode z listi, elementarnih bitij zraka s cvetovi in elementarnih 

bitij ognja s plodovi. Vendar pa moramo upoštevati, 

da ta bitja delujejo tudi kot posredniki med različnimi 

deli rastline in – kot je razvidno iz Steinerjevih razlag – delujejo 

tudi v vmesnih stanjih med različnimi elementi, na 

primer gnomi med elementom zemlje in vode itd. V živih 

organizmih stvari niso nikoli razvrščene v nekaj različnih 

kategorij, ki jih lahko potem preučujemo vsako posebej brez 

povezav z drugimi deli organizma, tako kot to počne moderna 

znanost. 

Obstoj teh elementarnih bitij nam omogoči tudi razumevanje 

ozadja enega od osnovnih principov antropozofskega 

pristopa k prehrani, povezavo med tridelno rastlino in 

človekom. 'Če preučujemo celotno rastlino, lahko razločimo 

korenino, liste in cvet. Vendar lahko pri rastlini opazimo nekaj 

nenavadnega. Korenina se tam doli razvija v sorodnosti 

s prstjo; to je še posebej razvidno iz velike vsebine mineralnih 

snovi. Cvet na vrhu se razvija v sorodnosti s toplim zrakom. 

V zgornjem delu rastline se odvija neprestan proces, 

podoben kuhanju v sončni toploti. Zaradi tega cvet vsebuje 

olja in maščobe, še posebno olja. Torej, ko preučujemo rastlino, 

najdemo mineralne snovi odložene spodaj. Korenina je 

bogata z mineralnimi snovmi, cvet in plod z olji. Posledica 

tega je, da dobimo v naše črevesje veliko mineralnih snovi, 

kadar jemo korenine. Te mineralne snovi najdejo svojo 

pot navzgor v možgane in jih tako vzpodbujajo. Prisotnost 

mineralnih snovi je pri mnogih koreninah razvidna iz njihove 

oblike in okusa, ki je zelo trpek. Če pa jeste cvetove 

oz. plodove, ki so že na pol kuhani – v njih imamo namreč 

že olja – potem le-ti pred vsem drugim naoljijo želodec in 

črevo; njihov glavni učinek je na trebuh. Zdravnik mora 

vzeti te povezave v račun, kadar predpiše zdravilni čaj. Če 

nekdo naredi čaj iz cvetov, ne bo z njim nikoli imel velikega 

učinka na glavo (oz. živčni sistem in čutila). Če pa bo naredil 

zavretek iz korenin in ga dal bolniku, bo z njim dosegel 

močan učinek na glavo. Tako lahko vidite, da moramo pri 

ljudeh iti od trebuha do glave, od spodaj navzgor, medtem 

19

ŠIRIMO 

ko moramo pri rastlinah iti v nasprotni smeri, od cveta do 

korenine. Korenina rastline je povezana z glavo. Cvet in 

plod rastline sta povezana s črevesjem,' 18 s celotnim sistemom 

metabolizma in udov. In listi imajo največji učinek 

na ritmični sistem, na dihala in krvni obtok. Poznavanje 

teh povezav seveda ni pomembno samo za terapevtske 

namene, temveč je velikega pomena v prizadevanju za 

bolj uravnoteženo in bolj zdravo prehrano. 19 

Čeprav so bili v tem prispevku predstavljeni zgolj Steinerjevi 

opisi delovanja elementarnih bitij v svetu rastlin, le-ti 

zadostujejo, da uvidimo izjemen pomen elementarnih bitij. 

Zato nas ne bi smelo presenetiti, da Steiner izjavi, da je 

bodoči razvoj človeštva v veliki meri odvisen od tega, ali 

bomo ponovno vzpostavili zavedanje o obstoju teh bitij in 

na tej osnovi vzpostavili nove oblike zavestnega sodelovanja 

z njimi. Kajti 'vsepovsod so bitja na tej strani praga 

(med fizičnim in duhovnim svetom) povezana s tistimi, 

ki so na oni strani; in bitja onstran praga s temi, ki so ne 

tej strani. Samo takrat, ko smo seznanjeni z živim medsebojnim 

sodelovanjem obeh vrst bitij, lahko resnično razumemo, 

kako se vidni svet razvija. Poznavanje nadčutnega 

sveta je resnično zelo, zelo potrebno za ljudi, kajti ko človek 

preide vrata smrti, nima več okoli sebe čutnega sveta, 

temveč vstopi v svet, ki je precej drugačen. V tem svetu 

med smrtjo in novim rojstvom so elementarna bitja naši 

spremljevalci. To, kar vidimo od teh bitij tu med rojstvom 

in smrtjo, je tako rečeno nepredelan, zgoščen del njihovega 

bitja. To, kar jim pripada kot njihova nadčutna narava, 

lahko spoznamo zgolj takrat, ko se s pomočjo uvidov in 

razumevanja prenesemo v ta nadčutni svet.' 20 In tovrstne 

uvide in razumevanje nam omogoča študij antropozofske 

duhovne znanosti. 

Opombe: 

1,2 Steiner, Nature Spirits, Berlin, 16.05.1908 

3, 4 Steiner, Nature Spirits, Munich, 26.08.1913 

5 Čeprav imajo škrati še vedno ustrezno vlogo v pravljicah in v Waldorfskih 

vrtcih, ima beseda škrati v svetu odraslih zaradi njihovega 

odnosa do sveta elementarnih bitij, veliko kičaste navlake. Zato je 

bolje, če se v antropozofskih tekstih uporablja beseda gnomi, ki ne 

vzbuja nobenih neustreznih prispodob teh bitij. 

6 Tradicionalno poimenovanje elementarnih bitij ognja, uporabljano 

tudi v alkimičnih tekstih, je salamandri. V angleško-slovenskem 

slovarju najdemo naslednje prevode: salamander; duh, ki živi v 

ognju; močerad; požiralec ognja. Vendar pa duhovi ognja v skladu s 

Steinerjevimi opisi nimajo povezave z močeradi, temveč s celotnim 

svetom insektov, še posebej z metulji. Duhovi zraka imajo posebno 

povezavo s pticami, duhovi vode z ribami, in duhovi zemlje z 

dvoživkami. 

7 Steiner, Rosicrucian Esotericism, Budapest, 8.06.1909 

8 Plazma je četrto agregatno stanje snovi, ki nastane, če segrevamo snov v 

plinastem stanju do točke, kjer pride do t.i. ionizacije. V Steinerjevem 

času to stanje snovi še ni bilo odkrito s strani fizične znanosti. 

9, 10, 11, 12, 13, 14, 15 Steiner, Man as Symphony of the Creative Word, 

Dornach, 2.11.1923 

16 Steiner, The Gospel of St. John, Hamburg, 26.05.1908 

17 Steiner, Foundations of Esotericism, Berlin, 30.09.1905 

18 Steiner, From Mammoths to Mediums…, Dornach, 18.07.1923 

19 Razlaga principa tridelne rastline je na voljo na moji spletni strani www. 

newfoodculture.info/SLOVENSKO/NAVODILA 

20 Steiner, Man as Symphony of the Creative Word, Dornach, 3.11.1923 

The Workings of the Elemental Beings in the Plant Kingdom 

20 

When spiritual vision is directed to the plant-world, 

we are immediately led to a whole host of beings, 

which were known and recognized in the old times of 

instinctive clairvoyance as elemental beings of earth, 

water, air and fire. These were afterwards forgotten 

and the modern man ascribes to them no reality. To 

the same degree, however, in which we deny reality to 

the beings which whirl and weave around the plants, 

to that degree do we lose the understanding of the 

plant-world. For these being are essential mediators 

in the whole process of plant-growth. First, with the 

help of what comes from the fire-spirits, the gnomes 

down below instill life into the plant and push it upwards. 

They are the fosterers of life. They carry the 

life-ether to the root – the same life-ether in which 

they themselves live. The undines foster the chemical 

ether, the sylphs the light-ether, the fire-spirits the 

warmth ether.

OBZORJA 

Perspektiva znanosti 

Samo Simčič 

Okrog leta 1900 je znanost začela z eksperimentom 

razstavljanja materije, v upanju, da bo razkrila njeno 

bistvo in njen izvor. Do sredine stoletja je prodrla v 

'nefizični' svet, ki ni več materialen in ki ga ni več 

mogoče označevati s pojmi iz fizičnega sveta. Zanj se 

pogosto uporabljajo le primerjave in domneve, ki se 

lahko zaradi dinamike nenehno spreminjajo. 

Goetheanistična naravoslovna znanost je ta pojav 

spremljala in krenila v drugo smer. Rudolf Steiner je 

začel duhovno znanstveno delovati ravno tako v letu 

1900. Svojo dejavnost je zasnoval na delih 'Wahrheit 

und Wissenschaft' (Resnica in znanost), 'Grundlinien 

einer Erkenntnistheorie der Goeteschen Weltanschauung' 

(Osnovne linije Goethejevega pogleda na svet), 

'Philosopohie der Freiheit' (Filozofija svobode) in drugih, 

ki so med drugim tudi osnova goetheanističnega 

naravoslovja. To je namreč le en del antropozofske 

znanosti. Tako je naravoslovec in goetheanist Werner 

Schüpbach od marca 1949 do januarja 1950 (ravno sredi 

stoletja) objavil v bernskem časopisu 'Gegenwart' 

(Sedanjost) serijo sestavkov pod naslovom 'Moderne 

arabistische Wissenschaft und spirituelle Geisteswissenschaft' 

(Moderna arabistična znanost in spiritualna 

duhovna znanost). – Izraz 'arabistična' je uporabil v 

historičnem smislu, kajti znanost, ki temelji na materialnem 

spoznanju, izhaja iz časov cvetenja arabske kulture 

v zgodnjem srednjem veku. – V teh sestavkih je 

poudaril, da je moderna materialistična znanost sama 

sebi spodkopala svoj temelj, ko je prodrla v 'podtalni 

svet' kaotičnih sil, kjer se razodevajo 'Ahrimanovi 

misteriji'. Naletela je na 'nečutni' svet, ki fizičnim čutom 

ni dostopen, ni pa z vidika antropozofske znanosti 

'spiritualen'. Materialistični pogled na svet je postal 

relativno veljaven, hkrati pa znanost ni ustvarila nove 

slike sveta. Zadovoljila se je s tem, da je mogoče različne 

razlage postaviti drugo ob drugo. To tudi ustreza 

njeni osnovni naravnanosti, po kateri je spoznanje resnice 

mogoče dokazovati le s čutnim zaznavanjem, vse 

drugo pa so spekulacije ali zgolj ideologije. Posledica 

tega je, da obravnava takšne ali drugačne slike sveta 

kot predpostavke, te pa so subjektivne narave in nezavezujoče. 

To vodi do tega, da v znanosti ne obstaja 

nujno odgovorni ali moralni odnos do sveta in da ta 

pogosto velja kot sentimentalnost. Prednost ima zgolj 

raziskovanje. Druga posledica pa je ta, da znanost ne 

odkriva več temeljnih načel, po katerih bi bilo mogoče 

razvozlati uganko življenja, temveč postaja tehnična 

uporaba doseženega, to pa zajema široko in pestro področje, 

ki ga ni mogoče zajeti v enotno podobo. 

Werner Schűpbach je leta 1944 v Baslu izdal delo 

'Pflanzengeometrie' (Geometrija rastlin), v katerem 

prikazuje plod svojega dolgoletnega raziskovanja. Ni 

se namreč usmeril v razstavljanje materije, da bi dojel 

njen izvor in življenje, temveč je opazoval fenomene 

življenja in njihovo mesto v celovitosti kozmosa. Oprl 

se je na eksaktne kozmične zakonitosti gibanj in prikazal, 

da je oblike posameznih rastlinskih vrst in družin 

mogoče izvajati iz gibanj planetarnih poti ter mesečnih 

epiciklov v določenih časovnih obdobjih, kakor 

se upodabljajo z vidika geocentričnega planetarnega 

21

ŠIRIMO 

sistema. Njegovo prikazovanje je sprejemljivo tudi za 

materialistično usmerjeno znanost. - Izčrpno delo v 

tem smislu je tudi 'Pflanze und Kosmos, Grundlinien 

einer kosmologischen Botanik' (Rastlina in kozmos, 

osnovne linije kozmologične botanike), avtor je Ernst- 

-Michael Kranich, izšlo je pri založbi Verlag Freies Geistesleben. 

– Ni pa bil sam in edini zagovornik tovrstnega 

raziskovanja. Naj bo omenjeno delo Lili Kolisko: 

'Sternenwirkwen in Erdenstoffen' (Delovanje zvezd 

v zemeljskih snoveh), ki je v sedmih zvezkih izhajalo 

od leta 1927 do leta 1952, torej paralelno z nastajanjem 

kvantne fizike, in je temeljno delo na področju goetheanistične 

fenomenologije. 

Rastlinski svet je v primerjavi z mineralnim tisto področje, 

kjer se življenje dotika materije in deluje v njej. 

Zato je primeren za ustvarjanje novih temeljnih načel 

znanstvenega raziskovanja. Tu ne gre za prilagajanje 

starim načelom, temveč za iskanje novih. Eden takšnih 

iskalcev je bil atomski fizik Erwin Schrődinger (1887- 

1961), ki ni bil goetheanist, vendar je v svojih težnjah 

goetheanizmu blizu. V svojem delu 'What is Life?' (Kaj 

je življenje?), predavanja v Trinity College, Dublin, je 

poskušal najti povezavo med kvantno fiziko in staro 

indijsko filozofijo Vedanta, podobno kot so tudi sicer 

zahodni raziskovalci na tem področju iskali navdih v 

vzhodnjaški spiritualnosti. 

Znanost do danes ni dognala, od kod izhaja življenje. 

Če omenja to vprašanje, govori o tem v hipotezah ali 

pa odkrito priznava, da o tem ne razpolaga z jasnim in 

veljavnim odgovorom. Goetheanistična znanost uporablja 

pojem 'življenjska sila', ki ni mehanske in tudi 

ne materialne narave. Ni je mogoče zaznati s telesnimi 

čuti, lahko pa jo spoznamo, če neki življenjski pojav 

premislimo. Primer: pri rastlini vidimo stopnje njene 

rasti, tisto pa, kar jo poganja iz stopnje v stopnjo, si 

lahko le miselno predstavimo in ne vidimo z očmi. Z 

drugimi besedami: vidimo pojave rasti, rasti same pa 

ne, in vendar nedvomno vemo, da rast obstaja, in sicer 

zato, ker smo zadevo opazovali in premislili. Takšno 

miselno predstavljanje torej ni subjektivno ali samovoljno, 

temveč čutilo, ki zaznava življenje. Poleg običajno 

znanih fizičnih čutov razpolagamo v območju 

mišljenja s čutom za življenje. Vendar ta čut ni samoumevno 

dan. Imamo podlago zanj, oblikujemo pa ga 

z vajo v opazovanju in s temu ustreznim mišljenjem. 

Če to upoštevamo, stoji znanstvenik pred preobrazbo 

samega sebe in svojega mišljenja. Tega se lahko loti, če 

to hoče. Običajno opazuje pojav, nato pa ustvarja hipotetične 

teorije, ki jih preskuša v praksi. Korak naprej 

v tem postopku je zavedati se toka mišljenja in opazovati, 

od kod izhaja ta ali ona misel: iz stvari, ki jo 

opazujemo, ali od kod drugod. Zavedati se tudi tega, 

kaj je v stvari, ki jo opazujemo, da nam lahko razkriva 

svoje bistvo. Primer: stol vidimo iz več različnih zornih 

kotov. S pogledom na stol, z zaznavanjem stola analiziramo, 

sprejemamo ga v več med sabo nepovezanih 

slikah. Če hočemo ustvariti pojem stola, si moramo 

te slike predstaviti z mišljenjem; jih povezati, sintetizirati, 

vendar tudi prodreti vanje. Ne gre namreč za 

sestavljanje slik ali kombinacije, temveč za ustvarjanje 

enotnega pojma, ki je veljaven za vse posamezne slike 

in za vse druge vrste in oblike stola. Poskušamo videti 

in vedeti, kaj je stol. Stol z enega zornega kota vidimo 

v perspektivi, tako da se nam zdi, da je v prostoru 

spredaj večji ali daljši od tistega dela, ki je zadaj. Ne vidimo 

ga v njegovih dejanskih dimenzijah. Pogledamo 

ga z drugega zornega kota in ga vidimo spet v drugih 

dimenzijah. Iz nobenega zornega kota ne vidimo stola 

objektivno. Do prave podobe o njem pridemo z izkušnjo 

in mišljenjem. Sama izkušnja namreč ne zadostuje, 

treba jo je dojeti miselno. Odločilno je mišljenje. Z 

mišljenjem pridemo do resnice! To pa postavlja znanstveno 

teorijo spoznanja na glavo. Naš primer dokazuje, 

da čutno zaznavanje predmeta ni resnica o njem, 

torej ne dokazuje resnice. Znanost pa se opira na to, da 

je resnično to, kar dokazujejo fizični čuti, kar pa mislimo, 

je spekulacija. Naš primer kaže obratno: šele z 

mišljenjem se dokopljemo do resnice. Zatorej je nujno 

vprašati se, kako poteka naše mišljenje. Ali se ga zavedamo? 

Ali imamo vest o svojem mišljenju? Ali mislimo 

prodorno? Ali se prepuščamo poljubnim asociativnim 

domislekom? Svojim predsodkom? S kakšno motivacijo? 

Itd. To je moralno vprašanje. Vest in zavest sta 

tretji element spoznavnega postopka. In četrti element 

spoznavnega postopka je sposobnost z mišljenjem zaznavati 

življenje, ki ga s telesnimi čuti ne opažamo. Torej: 

1. opazovanje, 2. mišljenje, 3. vest in zavest, 4. čut 

za življenje. 

Tu je mogoče iskati perspektivo znanosti. 

22

Revija Svitanje - Poletje 2015

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?