Revija Svitanje - Zima 2012

K a z a l o 

S V I T A N J E 

Revija za negovanje kulture zavedanja 

01 549 01 55 

revija@svitanje.si 

www.svitanje.si 

GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA: 

Marina Nuvak 

UREDNIŠKI ODBOR: 

Aci Urbajs, Breda Medvešček 

STROKOVNI SODELAVCI: 

Brane Žilavec, Elvira Zavodnik, 

Mihaela Zalokar, Franc Vehar 

SLIKOVNI MATERIAL: 

Breda Medvešček, arhiv Parsival 

PRELOM IN OBLIKOVANJE: 

Žiga Vuk, zzigc.net 

NASLOVNICA: 

Marina Nuvak - Demeter kmetje na 

božičnem semnju na Waldrofski šoli Ljubljana 

JEZIKOVNI PREGLED: 

Betka Jamnik 

TISK: Rotosi d.o.o., Tomačevo 19, 1000 Ljubljana 

tel.: 01 537 48 77, fax.: 01 537 48 46 

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK: 

PARSIVAL, zavod, Ljubljana 

Kašeljska cesta 150 C, 1260 Ljubljana-Polje 

Tel, fax: 01 549 01 55, mobi: 031 725 909 

DŠ: 94313008, TR: 02031-0254286474 

LETNA NAROČNINA: 20 € 

V primeru, da revijo naroči društvo 

(za vse svoje člane), znaša letna 

naročnina 9 € na člana 

NAKLADA: 1000 izvodov 

PRILOGA: 

Waldorfske novice 

časopis Waldorfske šole Ljubljana 

2 

Revijo sofinancira 

Ministrstvo za šolstvo in šport 

Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali posameznih 

delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem 

uredništva. 

ISSN 1854-1739 

Kazalo 2 

Uvodnik 3 

Biodinamika v praksi 4 

Pogled v 'Zimski čas' pod zemljo 4 

Biodinamika s pridihom Mediterana 5 

Končuje se najtežavnejše čebelarsko leto 7 

Biodinamično vrtnarjenje 8 

Dostojanstvo zemlje – poziv 10 

Zdravje in prehrana 12 

Proso – sreda – Merkur 12 

Širimo obzorja 14 

Modrost čebel 14 

Kaj je biodinamika? 13. del 17 

Antropozofija kot vir za preobrazbo 20 

Revijo SVITANJE lahko naročite: 

• na elektronskih naslovih 

revija@svitanje.si 

www.svitanje.si/narocilo 

Letna naročnina znaša 20 €. 

www.svitanje.si

U v o d n i k 

Marina Nuvak 

glavna in odgovorna urednica 

Pozdravljeni, dragi prijatelji 

naše skupne revije! 

S tem nagovorom bi vas rada 

znova spomnila, da je revija 

plod skupnega volunterskega ustvarjanja vseh, 

ki vanjo prispevamo lastna odkritja in spoznanja v 

zvezi z biodinamiko, antropozofijo, antropozofsko 

medicino ter waldorfsko pedagogiko. V reviji nam 

je uspelo združiti sodelavce, ki so z nami pripravljeni 

deliti svoje znanje o vseh teh področjih, in kot mnogi 

naši gostje iz tujine dostikrat povedo, smo na to lahko 

ponosni. 

Krog sodelavcev revije pa še zdaleč ni zaprt, saj si k sodelovanju 

želimo pritegniti še več tako imenovanih 'starih mačkov', 

ki že dolga leta raziskujejo ta področja, pa tudi mladih 

navdušencev, ki bi želeli z našimi bralci deliti svoja zanimiva 

spoznanja. Vabljeni torej vsi, ki mislite, da bi lahko s 

svojimi prispevki popestrili revijo! 

Zdaj pa nekaj več o temah v tej številki. 

• Z velikim veseljem bi želela najaviti članek gospe 

Mihaele Zalokar, naše nove sodelavke, ki se je v tej 

številki poglobila v pestro dogajanje v zemlji v tem 

zimskem času. 

• Gospa Breda Medvešček predstavi društvo Ajda 

Istra, ki je staro komaj eno leto, vendar njegove 

korenine, kot je to običajno z vsemi iniciativami, 

segajo v daljna devetdeseta leta. Kot vsi vemo, 

potrebuje vsaka rastlina trdne korenine, da lahko 

naredi močan cvet in potem plod. In tako je z vsemi 

stvarmi v življenju. Če niso dobro ukoreninjene, jih 

odpihne vsaka sapica. 

• Naš čebelar, g. Vehar, v svojem prispevku pove, 

da je bilo to leto zanj in za njegove čebelice 

najtežje. 

• Sledita dva zanimiva prispevka tujih avtoric, ki 

sta bila objavljena na internetu. V prvem nam 

avtorica pripoveduje o svojem srečanju z biodinamiko. 

V drugem pa nam avtorica piše o novi 

vrsti kolonizacije, ki se dogaja danes na področju 

pridelovanja hrane. Članek nam potrjuje, da le 

ekološko in biodinamično kmetovanje omogoča 

ljudem ne le zdravo prehranjevanje, ampak tudi 

svobodo in neodvisnost. 

• Gospa Elvira Zavodnik nam predstavi proso, 

žito, ki ga je nujno odkriti. 

• Iz knjige Modrost čebel sem vam pripravila 

povzetek, ki govori o tem, kako se je avtor 

knjige začel poglabljati v čebelarjenje s pomočjo 

biodinamike. Menim, da je človek dosti premalo 

pozoren na sporočila teh drobcenih živalic. 

• V reviji lahko preberete tudi prispevek o izdelovanju 

kompostnega kupa. 

• Za konec pa poslastica za tiste med vami, ki se 

želite poglabljati v skrivnosti antropozofije – naš 

sodelavec Brane Žilavec nam je pripravil svoje 

razmišljanje o antropozofiji kot viru in metodi za 

prenovo celotnega duševnega življenja. 

Vsem želim veliko veselja ob branju! 

Na koncu moram povedati še nekaj o tokratni naslovnici. 

Nastala je v soboto, 1. decembra, ko se je na Waldorfski 

šoli Ljubljana odvijal tradicionalni božični semenj, na katerem 

prav tako tradicionalno sodelujejo Demeter kmetje 

z raznoliko ponudbo. To leto so imeli prav posebno čast, 

da so nam s svojimi stojnicami pomagali povezati staro 

in novo stavbo šole. Posnetek je iz novega dela. 

In ker se naše skupno druženje vedno lepše 

razvija, 

naj na koncu vse skupaj povabim še na ogled 

Igre o treh kraljih, 

ki bo na sporedu v petek, 4.1.2013, ob 19. uri, 

v novi telovadnici Waldorfske šole Ljubljana. 

Igro pripravijo učitelji šole pod vodstvom gospe 

Sarah Kane, režiserke in prevajalke iz Dornacha, ki 

se ukvarja tudi s poučevanjem govora. 

To je njihovo darilo vsem staršem, 

učencem, dijakom, kolegom in prijateljem 

Waldorfske šole Ljubljana. 

SRČNO VABLJENI, DA SE NAM PRIDRUŽITE! 

Opozorilo: Igra ni primerna za otroke do 4. razreda 

osnovne šole. 

3

B i o d i n a m i k a 

Pogled v 'Zimski čas' 

pod zemljo 

Princip SAL Bog oče – kristalizacija 

Mihaela Zalokar 

To je čas od 20. novembra do 12. marca, ko se v 

zemlji intenzivno dogaja priprava žive zemlje za 

rast rastlin v prihodnjem letu. V zemlji je življenja 

– živih organizmov vsaj za dvakratno težo več kot 

na zemlji. Če hočemo, da nam ti živi organizmi, 

kot so mikro organizmi, bakterije, deževniki itd. 

pomagajo oživljati tla, jim moramo zagotoviti 

najboljše pogoje s škropljenjem preparata 500, 

gnoja iz roga, posipanjem zelenega komposta 

in oranjem na odprto brazdo, da pred zmrzaljo 

privedemo v zemljo zrak. 

Deževniki, ki začnejo delat rove že oktobra, dovajajo 

s tem zrak v nižje plasti zemlje. Deževnik pred rovom 

spušča sluz, da zemljo zmehča in rov obda s sluzjo, s 

katero se mikroorganizmi hranijo in z veliko hitrostjo 

razmnožujejo. S tem, ko odmirajo, se tvori naravni 

humus, ki je naslednje leto hrana za rastline. Preparat 

500, gnoj iz roga, pa spodbuja korenine, da začnejo 

tvoriti bele lasne koreninice, ki imajo na koncu bakterije, 

vsaka rastlina svojo vrsto, te pa kisline, katere topijo 

rudnine, da so na razpolago rastlinam za njihovo dobro 

življenje. Ker se tudi te bakterije, mikroorganizmi z 

neverjetno hitrostjo razmnožujejo in odmirajo, tvorijo 

humus tako zelo globoko v zemlji, kot segajo koreninski 

sistemi. Zato je plast oživljene zemlje vedno večja 

in lahko od tega humusa rastline živijo tudi v suši. 

Glodalci, hrošči, črvi pa se pred zmrzaljo pomikajo vedno 

globlje v zemljo in s tem, ko delajo rove, dovajajo 

zrak v nižje plasti zemlje ter tako omogočijo vodi, da 

pronica vedno nižje in globlje, vsaj do enega metra, če 

ni skole. S tem grejo po teh rovih hkrati z vodo tudi 

humus in gnoj iz roga ter mikroorganizmi, ki se tam 

razmnožujejo. Zato lahko v prerezu zemlje vidimo 

male črne ali rjave pike humusa in če tako zemljo poduhamo, 

diši po humusu. Če pa so tla zbita in v zemlji 

ni zraka, v njej ni življenja ter zaudarja zatohlo, gnilo. 

Ta vonj nam pove, da ta zemlja ni primerna za rast, da 

je revna. Princip SAL Bog oče pa poskrbi, da ob zmrzali 

voda in rudnine kristalizirajo v drobne kristale in 

s tem naredijo nove rudnine, mivko, glino in kremenov 

prah, da se zemlja zlahka razpušča, da v njej lahko 

vzkali tudi najnežnejše seme. Nam pa omogoča delo v 

rahli zemlji. Zato naj bo prvo delo spomladi s preparatom 

500, gnoj iz roga, da seme najprej razvije korenino, 

ki gre v globino zemlje, da bo v slučaju pomanjkanja 

vode in prehude vročine v nižjih plasteh zmelje dobila 

tudi hlad in humus. 

Peteršilj, ki je rastel na težki ilovnati zemlji v hudi suši 

in vročini. Zemlja je bila izsušena, da je imela 5 do 8 cm 

velike razpoke, a je bil peteršilj svež in v lepi, bogati 

rasti. 

Biodinamično kmetovanje človeku v dušo in duha vedno 

prinese radost in veselje, da smo božji otroci, in 

da je Bog vse ustvaril za človeka in ga ne bo nikoli zapustil, 

če bo delal za dobro vsega živega na Zemlji. 

4 

Lookg into the ‘winter time’ underground 

Principle SAL God father – Crystallization 

This is the time from 20 November to 12 March, when intensive preparation of live soil is happening in the 

earth for the plants to grow in the coming year. We can find at least twice the weight of living organisms in the 

earth to those on the earth. In order that these living organisms, such as micro-organisms, bacteria, earthworms, 

etc., help us enliven the soil, we need to provide the best conditions by spraying the preparation 500, horn 

manure, by applying green compost, and by plowing on the open furrows in order to bring air into the soil 

before the frost.

v p r a k s i 

Biodinamika s 

pridihom Mediterana 

Breda Medvešček 

Z Evgenijo Pejič in Darjo Trgo smo se pogovarjale 

v koprskem Središču Rotunda, kjer sta v imenu 

Društva Ajda Istra novembra organizirali štiridnevni 

tečaj o osnovah biodinamike. 

Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda 

Istra je letos praznovalo šele svoj prvi rojstni dan. 

Biodinamika na Obali pa se seveda ni začela šele z 

registracijo društva, ki ima sedež na naslovu Dilici 

15, kjer na pobočju nad rečico Rokavo, pritokom reke 

Dragonje, stoji slikovita ekološka kmetija zakoncev 

Pejič – Evgenije in Darka, ampak veliko prej. 

Biodinamično kmetovanje sta v ta del Slovenske Istre 

v devetdesetih letih prejšnjega stoletja prinesla 

Vera Klemenčič, učiteljica, sadjarka in gojiteljica vrtnin 

iz Rokavcev pri Marezigah, in Danijel Mivšek, 

diplomiran socialni delavec, vinogradnik in zelenjadar 

iz Cetor pri Izoli. Vera je ena izmed ustanovnih 

članic Društva Ajda Vrzdenec, ki je v Sloveniji pod 

vodstvom Mete Vrhunc prvo začelo prakticirati in 

razširjati biodinamično kmetovanje. Sredi osemdesetih 

je bila Vera v Nemčiji, kjer je nabirala znanje o 

biodinamiki. Po letu 1992 se je posvetila antropozofiji 

in biodinamični pridelavi – ukvarjala se je predvsem 

z vrtnarstvom in vzgojo sadik. Danijel se je leta 1992 

izobraževal v Trstu pri znanem italijanskem biodinamiku 

Enzu Nastatiju; že v letu 1993 je svoje kmetijske 

površine v Cetorah obdeloval po takratnih ekoloških 

smernicah; leta 1994 se je seznanil z Vero Klemenčič 

in tudi z Meto Vrhunc. Slednja mu je omogočila izobraževanje 

na dveh biodinamičnih kmetijah v Nemčiji. 

Tudi kasneje je Danijel še sodeloval z Meto, pri 

njenem društvu v Vrzdencu je dobival tudi del preparatov, 

del pa sta jih pripravljala z Vero in redkimi 

posamezniki, ki so se jima pridružili. 

Le nekaj deset kilometrov proč pa sta Evgenija in Darko 

12 let z vso ljubeznijo in požrtvovalnostjo usposabljala 

opuščeno in zaraščeno posestvo v Dilicih in si 

tam postavila tudi dom. Posadila sta oljčna drevesa in 

se lotila vzgoje špargljev. Zgodilo pa se je, da je njun 

nasad špargljev, ki jima je bil v velik ponos, začel že 

po sedmih letih propadati. Spraševala sta se po vzrokih 

in iskala možnost za rešitev nasada. Evgenija, ki 

je sicer poznala koledar Marie Thun, se je odločila, da 

se bolje seznani z biodinamiko. Skupaj z agronomko 

Jano Bolčič sta jo mahnili na Goriško, tam so v Ajdi 

Goriška namreč organizirali tečaj osnov biološkodinamičnega 

pridelovanja. Na tisti konec Primorske 

sta potem s soprogom Darkom odšla še nekajkrat, 

predvsem sta se udeleževala delavnic vkopa in izkopa 

preparatov pri Skrtovih v Levpi, blizu Kanala ob 

Soči. V goriškem društvu sta se spoznala z diplomirano 

inženirko agronomije Franko Ozbič, dolgoletno 

predsednico tega društva, ki je še danes duša in srce 

biodinamičnega gibanja na Primorskem. Franka je 

Evgeniji postala mentorica in jo spodbujala k temu, 

da je ta po istrskem območju začela širiti informacije 

o biodinamiki. Evgenija se spominja: 

'Šele v tem času sem spoznala Vero in Danijela, potem 

nas je bilo vedno več, delovali smo neformalno, ko pa 

je število naraslo na 15, smo se uradno registrirali. 

Seveda se je še prej pojavila naša Darja, Darja Trgo, 

diplomirana geografinja, ki sem jo pregovorila, da 

5

i o d i n a m i k a 

je postala predsednica društva, Vera in Danijel pa sta 

naša mentorja, pri njiju imamo strokovne delavnice, 

včasih katero organiziramo tudi na moji kmetiji. Vera 

veliko ve o sadjarstvu, tudi Danijel ima ogromno znanja 

o biodinamiki. Seveda je še vedno zelo dobrodošlo 

sodelovanje s Franko Ozbič, ki je neprecenljiv vir 

znanja in pomoči ob zadregah, s katerimi se srečujemo 

pri našem delu. V društvu smo letos organizirali deset 

srečanj, tudi vkop in izkop preparatov, nabrali smo zelišča 

in pripravili vse preparate razen kremena, ki ga 

imamo še na zalogi. Na tem tečaju, ki pravkar poteka, 

sodeluje kar 15 naših članov, 14 pa je zunanjih. V decembru 

bomo imeli občni zbor in predavanje o zdravi 

prehrani. Načrtujemo tudi, da bi po zgledu Društva 

Ajda Goriška za nabiranje zelišč določili posebno skupino, 

ker bi si tako zagotovili zanesljivo udeležbo na 

delavnicah nabiranja.' 

Pri vodenju in organizaciji se Darja in Evgenija zelo dobro 

dopolnjujeta. 

Darja je bila zaposlena v Kopru na Kulturno-izobraževalnem 

društvu PINA, kjer je vodila projekte za 

ekološko kmetijstvo: 'Želela sem predvsem ozaveščati 

prebivalstvo o ekološki hrani – o ekoloških pridelkih, 

da bi vzpodbudila kmete k ekološki pridelavi. Pri tem 

sem prišla v stik tudi z Danijelom Mivškom. Ko sem 

organizirala tečaj o permakulturi, na začetku ni bilo 

zadostnega zanimanja, zato sem po spletu iskala potencialne 

udeležence in ugotovila, da obstaja neka skupina, 

ki deluje po neki tako imenovani biodinamični 

metodi in tako sem našla kontakt z Geni (Evgenijo). Ta 

mi je takrat pomagala, da smo imeli na tistem tečaju 

zelo veliko udeležencev. Ko sem prenehala z delom v 

KD PINA, sem prevzela delo za Društvo Ajda Istra, ki 

se je takrat začelo pripravljati na registracijo. Danes me 

veseli, da sem se tako odločila.' 

Kar nekaj njunih snovanj je seveda v zvezi z društvom, 

velika večina Darjinih načrtov in misli pa je trenutno 

pri njenem dojenčku, ki jo zaenkrat zahteva zase. Evgenija 

pa na tihem pestuje poseben načrt (za katerega v 

šali pravi, da je v sedanjih razmerah precej sanjski). V 

okviru svoje kmetije želi namreč vzpostaviti učilnico v 

naravi, kjer bi se mladi učili na izkustven način – izvajali 

naj bi se raznoliki učni programi, tudi naravoslovni 

dnevi in delavnice. To naj bi bila svojevrstna didaktična 

kmetija. 'To so moje velike sanje,' pravi Evgenija 

tako prepričano, da beseda sanje ne zveni prav nič 

sanjaško. Želimo ji, da bi se ji te sanje nekoč uresničile 

in bi s pridom uporabila svoje pedagoško znanje in izkušnje, 

ki si jih je pridobila pri delu v šoli. 

Ob obisku na kmetiji Pejičevih, kjer je potekal zadnji 

dan tečaja, ko je bila na vrsti delavnica s praktičnimi 

vajami, predvsem priprava kompostnega kupa, so nas 

s kamnitih istrskih teras domačije pozdravljali barviti 

grmički avtohtonega rastlinja, v urejenem nasadu se je 

z vej kljub letošnji slabi letini še vedno svetlikalo nekaj 

oljk, kakijevi plodovi pa so v vpadljivo oranžni pobalinsko 

opozarjali nase nad gredicami z dišavnicami in 

zelišči. Čeprav se je po dolini Dragonje vlekla megla in 

smo Rokavo spodaj lahko samo slutili, je dež uvidevno 

počakal na podelitev potrdil o opravljenem tečaju in 

do zaključka slastnega, z mediteranskim gostoljubjem 

obogatenega kosila. Res prijeten dan. 

Društvu Ajda Istra želimo veliko uspešnih let! 

6 

Biodynamics with a touch of Mediterranean 

In November I talked to Evgenija Pejič and Darja Trgo, when they organized a four-day course 

on the basics of biodynamics. 

This year this Society is celebrating its first birthday.

v p r a k s i 

Končuje se 

najtežavnejše 

čebelarsko leto 

Franc Vehar 

napačni poti dejanj, razmišljanja in vrednot. Na 

višji duhovni sferi odločajo o tem, kaj bomo dobivali 

kot opozorila, da bi končno spoznali, da tako 

v marsičem ne moremo naprej brez samouničenja. 

Razveseljivo je pri vsem tem to, da so se v svetu že 

pričeli organizirati ljudje, ki vidijo pravo pot rešitve, 

tako na področju dela z naravo kot z ljudmi. Pri 

tem pozitivnem delu z naravo in živalmi je svetla 

luč prav društvo AJDA, pri delu z ljudmi pa waldorfska 

šola, ki se trudi človeku privzgojiti pravi 

čut do sočloveka in okolja,v katerem biva. 

Odnos čebelarja do čebelic se v letošnjem letu nekoliko 

zboljšuje zaradi spoznanja, da klasična literatura, 

ki jo priporoča današnja družba, ni vedno prave 

vsebine glede na to, kako želijo čebelice, da z njimi 

ravnamo. Preveč je čebelarjev, ki želijo od čebelic 

samo dobiček za vsako ceno. Mnogim ni mar, kako 

se počuti čebelja družina po točenju medu, ko ji poberejo 

praktično vso hrano in jim potem vsiljujejo 

prazen sladkor. Večkrat kakega čebelarja vprašam, 

kako bi se počutil, če bi mu ropar odnesel ves denar 

in hrano iz doma. Naslednji dan pa bi mu pred 

vrata postavil 5 kg sladkorja in pismo, v katerem bi 

zahteval, da naj si s tem sladkorjem pomaga, kakor 

ve in zna. Običajno mi odgovorijo, da sem nor, ker 

tako razmišljam in jim postavljam za njih neumna 

vprašanja. 

Na žalost ima človek dano svobodno voljo in če 

noče sebi in okolici dobro, mu ne more na lep način 

nihče pomagati. Lahko ga samo opozarja, kot nas 

višji duhovni svet opozarja z naravnimi katastrofami. 

Če pa to ne bo zadostovalo, se zna zgoditi, 

da nam bo odvzet dar bivanja na tem prelepem 

planetu. Tako bo človek onemogočen, da bi uničil 

najdragocenejše, kar mu je bilo podarjeno za čas 

njegovega popotovanja skozi zemeljski čas bivanja. 

Za svoja dejanja bo moral polagati račune, ko pride 

nazaj v onostranstvo, od koder je prišel. 

S čebelarstvom se ukvarjam že polnih 42 let. V 

tem času sem s čebelicami doživel vsakršna leta. 

Tako težavno leto za moje čebelice s strani narave, 

pa mislim, da ni bilo še nobeno doslej. 

Veliko sem razmišljal, kaj je temu vzrok. Poglobil 

sem se v višji duhovni svet in poskušal razumeti, 

čemu se človeku in živim bitjem na zemlji dogaja 

to, čemur smo priča v letu 2012. Vedno znova slišim 

notranji glas, ki mi odgovarja. Človeštvo je na 

V zadnjih treh letih sem bil povabljen na več predavanj 

po Sloveniji, kot predavatelj za bio dinamično 

čebelarjenje. Z veseljem sprejmem vsako povabilo, 

če je le v moji moči. Na teh druženjih poskušam 

na preprost način pokazati slušateljem, kaj je pomembno 

za uspešno čebelarjenje in dobro počutje 

čebelje družine ter čebelarja, kakor tudi za vse uživalce 

čebeljih pridelkov. Letošnjo jesen zaključujem 

ciklus predavanj v čebelarskem centru v Lescah. 

Ponovno skušam poudariti pomen vpliva kozmičnih 

sil na usklajeno delo v čebelji družini. Morda bo 

kdo zamahnil z roko misleč, to je prazna filozofija 

7


in bo nadaljeval po starem v upanju, da se bo stanje v 

njegovem čebelarstvu popravilo. Toda to je teorija norosti, 

ko vedno ponavljajo iste napake in pričakujejo 

boljši rezultat. V čebelarjenju velja pravilo, da moraš s 

čebelicami delati tako, kot je resnično prav, in ne tako, 

kot misliš, da je prav. Enako velja za vsa druga dejanja 

do narave in sočloveka. 

Biodinamično 

vrtnarjenje 

Alys Flower 

8 

Pred nami je zopet neugodna zima, polna hitrih sprememb. 

Jesen je bila za čebelice manj primerna, ker je 

bilo vreme preveč toplo in pogosto so izletavale in iskale 

sladko medičino, ki je niso našle. Porabile so nadpovprečno 

količino zaloge hrane in čebelarji, bodite 

pozorni na zaloge medu v pomladanskih mesecih, da 

se ne ponovi napaka letošnjega leta, ko so nekateri puščali 

družine lačne. Lakota in hitri vdori hladnega zraka 

so največji stres v čebelji družini. Družina ne uspe 

dovolj ogrevati vso zalego. Posledica tega je krčenje 

čebelje gruče in odmrtje in gnitje zalege na satju, ki so 

izven gruče. Po mojem je bil letos to glavni vzrok, da 

je toliko čebeljih družin imelo težavo s hudo gnilobo 

čebelje zalege. V decembru ob odjugi ne pozabite na 

zatiranje varoe z oksalno kislino. Ta čas je varoa najbolj 

občutljiva, ker se ne skriva v zalegi in jo najlažje odstranimo 

iz panjev. Odpadlo varoo shranite do maja, 

ko jo boste v pravem času sežigali na bukovem lesu in 

izdelali zelo učinkovito sredstvo za zmanjševanje števila 

varoi v panju. 

Poskrbite za zimski mir v čebelnjakih in v panjih. Če 

boste postorili vse potrebno, bodo čebelice spomladi 

zopet - hvaležne čebelarju - polnile panje z lepo zaleženimi 

sati in prinašale za svoje in čebelarjeve potrebe 

veliko darov narave. 

Ob zaključku leta pa želim vsem bralcem tega pisanja 

obilo sreče, zdravja, notranjega miru in topline do narave 

in sočloveka! 

S čebelarskim pozdravom NAJ MEDI ! 

The most difficult year ever for 

my bees is coming to an end 

I’ve been a beekeeper for 42 years. I experienced 

all sorts of years with my bees during this time. 

But I think that, so far, this year is the most difficult 

ever. I’ve been wandering, what could be 

the motive behind. I immersed myself into the 

higher spiritual world, trying to understand 

why all this is happening to man and other living 

beings on earth. Time and again I hear the 

inner voice that’s telling me: Humanity is on 

the wrong track ... 

Zadnjih nekaj let sem veliko razmišljala o vrtnarjenju 

in njegovih pravilih. Še posebno o tem, kako zelo 

sovražim način vrtnarjenja, kjer je vse predpisano. 

Kajti na svoji poti vedno bolj ugotavljam, da nič 

ni absolutno, omejitve izginejo in šele nato lahko 

začnemo svetovati, kako vzgajati rastline. 

Pred petimi leti bi bila glede biodinamike in njenega 

mesta v hortikulturi zelo skeptična. Toda zadnjič sem 

se zasačila, kako sem prikimavala Claire Hattersley, 

vodji vrtnarske skupine Weledinega vrta, ko nas je popeljala 

skozi temelje biodinamičnega vrtnarjenja. 

Biodinamično vrtnarjenje temelji na načelih organskega, 

vendar skuša rastline poživiti tako, da črpa iz 

kozmosa (del tega je sajenje ob luni, potem pa so tu še 

drugi planeti in njihovi vplivi). Priznati je seveda treba, 

da gre tukaj za nenavadna opravila, ki jih je s pomočjo 

tradicionalne znanosti težko razložiti. 

Weledin vrt v Derbyshiru je namenjen temu, da svoje 

podjetje oskrbi s širokim izborom zelišč, sadja in cvetlic, 

ki jih uporabijo za zdravila. Treba je vedeti, da tu 

pridelajo, kolikor je mogoče vsega, kar potrebujejo. Res 

veliko doživetje je, če tavaš po tem vrtu, ki je nekje med 

botaničnim vrtom in naravnim rezervatom. Ima majhne, 

urejene gredice z zelišči, ribnike, žive meje, travnike 

in gozdove, ki dajejo vtis neurejenosti. 

Claire je pojasnila, da je potrebno rastline, da bi bile 

kolikor se da učinkovite, gojiti v divjini. Gozdne rastline, 

kot je naprstec, gojijo v majhnih skupinah ob robu 

bukovega gozda; trnulje gojijo v živih mejah in jeglič v 

visoki travi. Priznava, da je zaradi tega žetev bolj težavna, 

vendar se tudi bolj izplača. 

'To', pravi, 'so neodvisne rastline in je treba z njimi tudi 

tako ravnati.' Težko je gojiti nekatera zelišča na preveč 

bogati zemlji, ker so lahko zaradi tega za tinkture 

premočne.' 

Vrtno posestvo meri 6000 hektarov in gostuje približno 

300 različnih vrst, ki jih uporabijo za zdravila. Ker so 

mnoge uporabljene za izdelavo homeopatskih zdravil, 

jih ne potrebujejo v velikih količinah, razen ognjiča, ki 

ga imajo velika polja.

v p r a k s i 

Poskušajo uporabiti kar se da malo strojev, tako da 

plevejo, žanjejo in obdelujejo ročno. Pa vendar je to 

zelo komercialna posest. Ta prijazna tesna zveza okolja 

in dobička na nivoju, ki spoštuje tako naravo kot ljudi, 

je osnovno prepričanje biodinamike. Preprosto povedano, 

gre za promoviranje tistega najboljšega, kar nam 

lahko narava nudi. 

Vitalnost rastline in prostora je zelo pomembna. Biodinamika 

skuša preko potenciranega komposta in posebnih 

preparatov povečati potencial rastline. Tukaj je 

element alkimije in veliko govora o kozmosu. Rastline 

sejejo ali žanjejo ob najbolj primernem času, ki ga določa 

koledar, zemljo obogatijo in oživijo z različnimi 

preparati, da tako povečajo življenjsko silo v njih. 

Nekaj nenavadno staromodnega je v tem aspektu. Spominja 

me na renesanso filozofij, kjer je bila meja med 

alkimijo in znanostjo izrazito zamegljena. 

Moderna znanost je veliko prispevala k našemu razumevanju 

vrtnarjenja. Obstaja element biodinamike, ki 

ga skozi naš trenutni linearni, objektivni pogled skoraj 

ni mogoče razumeti. 

Od biodinamikov sem dobila tudi nekaj čudovitih trikov. 

Za merjenje temperature komposta potisnejo v 

središče kompostnega kupa bambusovo palico. Ali je 

kompostni kup prevroč ali prehladen, lahko hitro ugotovijo, 

ko palico potegnejo ven in jo potipajo. 

Z zakopavanjem koprive v zemljo izdelujejo čudovito, 

hranilno krmo, ki jo uporabljajo v svojih preparatih. 

Nekaj polnih samokolnic koprive razrežejo in nato zakopljejo 

v luknjo v tleh. Čez leto dni jo izkopljejo. Še 

nikoli nisem otipala tako, kot maslo mehke prsti. V tej 

snovi si lahko kar čutil življenje. Predstavljam si, da bi 

lahko bila čudovita za sejanje semen. Naslednjo jesen 

bom to poskusila narediti. 

Vrnila sem se z novim znanjem. Zadnjih nekaj let sem 

bila v dvomu glede globoko ukoreninjenih predstav o 

hortikulturi. Raziskovala sem permakulturo, bio-intenzivno 

vrtnarjenje in druga in rečem lahko tole: Vsak 

sistem ima svoja pravila ali omejitve, zvijače, malenkosti, 

ki jih je težko razložiti in je potrebno preprosto 

verjeti, za vsemi pa stoji praktik, ki je dobesedno ukoreninjen 

v prostor in ima intimen odnos do narave. In 

prav zaradi tega te metode čudovito delujejo, kajti dobro 

kmetovanje pomeni, da vsakdo dobi svoj delež. 

Alys Fowler je pisateljica in voditeljica radijskih oddaj. 

Članek je bil objavljen na blogu Biodynamic Gardening 

prevedla Marina Nuvak 

Biodynamic Gardening 

Over the last couple of years I have thought a lot about gardening and rules. And specifically how much I hate 

the prescriptive nature in which a lot of gardening is taught. For as I travel down this dirt road, the more I 

realize that there are no such things as absolutes only loose boundaries where you can start to suggest how to 

go about growing. 

Five years ago I would have been very skeptical about biodynamics and its place in horticulture. But yesterday I found myself 

nodding with agreement with Claire Hattersley, the garden team leader of the Weleda farm garden as she took us through the 

principles behind biodynamic gardening. 

9


Dostojanstvo zemlje – 

poziv 

Vandana Shiva 

Potem so bila patentirana lokalna semena in cene so se 

povišale, tako da so kmetje postali siromašnejši. V Indiji 

so vpeljali tako imenovan BT-bombaž. Vendar je ta visoko 

kultiviran ameriški bombaž v Indijo prinesel tudi 

škodljivca. Rezultat je bil, da so potrebovali štirikrat več 

pesticidov. Posledice v Indiji so bile tako drastične, da so 

tam od leta 1979 zabeležili neverjetnih 25 000 primerov 

samomorov, predvsem med kmeti. Dokažemo lahko, da 

je 85 % teh samomorov povezanih z družbeno-ekonomsko 

ceno BT-bombaža. V Indiji med sejanjem govorijo 

naslednjo molitev: 'Naj bo seme neizčrpno,' pri čemer se 

na seme obračajo kot na seme življenja. Od kmetijskih 

koncernov, kot je Monsanto, pa slišimo: 'Naj bo seme izčrpno, 

tako da bodo naši dobički neizčrpni.' 

Zato sodelujemo v veliki koaliciji gibanj za ohranitev raznolikosti 

semen. Vzdrževanje le-te je osnova za življenje. 

Mnogi mislijo, da je hrana le blago. Toda hrana kot 

blago ne more biti del življenjskega kroga. Ko postane 

blago, potem se nekaterim izplača 70 % ameriških žit porabiti 

kot krmo za živali, ta špekulacija pa poviša ceno 

kruha. Ko začnemo na hrano gledati kot na nekaj svetega, 

potem ponovno odkrijemo, kako sveta je naša zemlja. 

Tisti, ki skrbijo za zemljo, kmetje, opravljajo to službo. 

Tiče se svetosti življenja. 

Danes je milijarda ljudi lačna in polovica njih 

prideluje hrano. 

Nekaj gre strahovito narobe, če morajo biti lačni celo 

kmetje in vrtnarji. To se ni zgodilo čez noč, ampak se 

je dogajalo v dveh korakih. Naprej se je zgodila industrializacija 

kmetijstva, 'zelena revolucije', ki ni ne zelena 

ne revolucionarna. Bill Gates in njegova finančno 

močna fundacija so vodilna sila v AGRA (Združenju 

za zeleno revolucijo v Afriki). Kmetijstvo vidijo kot 

vojno in orožje so pesticidi in gnojila, ki koristijo kemijski 

industriji; vendar je to v resnici vojna proti ljudem. 

Namesto biološke raznolikosti imamo monokulture. 

Naše male posesti so bile pomanjšane, gozdarstvo in 

živinoreja je bilo izgnano. Rodovitnost se je zmanjšala. 

Tisto, kar so oglaševali kot korak k preprečevanju svetovne 

lakote, je bila dejansko pot v lakoto. 

Leto 2011 ni bilo le 150-letnica Rudolfa Steinerja, ampak 

tudi 150-letnica pesnika Tagoreja. Napisal je čudovito 

pesem Materi zemlji. Ta pravi: 'Izlil bom svoje pesmi v 

tvoje nemo srce in svojo ljubezen v tvojo. Služil ti bom s 

svojim delom. Videl sem tvoje dobrotljivo lice in ljubim 

tvojo žalostno prst, mati Zemlja.' Ta stavek: 'Služil ti bom 

z ljubeznijo', je pomemben. Vse se začne z naravo. Vse 

nam daje, toda kaj dajemo mi njej v zameno? Zgolj naš 

ljubi trud. In to služenje so razglasili za prekletstvo. Proizvodno 

kmetijstvo danes pomeni, da naj bi zmogli brez 

človekovega dela. Ameriško kmetijstvo je potemtakem 

najbolj produktivno, saj živi na zemlji manj ljudi kot v 

zaporih. 

Toda čemu ta napad na majhne kmete povsod po svetu? 

To je zadnje zatočišče svobode! Pred kratkim sem govoril 

z ekološkimi kmeti indijskega gorovja. Neko starko 

so vprašali, zakaj kmetuje na tem težkem področju. 

Njen odgovor je bil: 'To je edini način, da si popolnoma 

svoboden.' Vsak človek potrebuje hrano, zato se kmetijstvo 

smatra za primarno gospodarstvo, ki svojo vitalnost 

dobiva iz raznolikosti in iniciative celotne družbe. 

Poleg bioloških, prinašajo gensko spremenjene rastline 

tudi pravne nevarnosti. Patentirani genotipi nimajo nič 

z rejo, temveč so namenjeni špekulacijam na borzi. Cilj 

je, da vsako seme, ki ga želimo posejati, plačamo pravim 

lastnikom. To je napad na dveh frontah: s predpisi 

10

v p r a k s i 

preprečijo neodvisne vire semen in nas prisilijo, da kupimo 

patentirano seme. Severna Afrika se osvobaja izpod 

diktatorjev, tukaj pa se vzpostavlja ekonomska diktatura, 

ki si hoče podrediti naravna bogastva planeta. To 

je naslednji korak k nadvladi nad zemljo, potem ko so 

postali lastniki zemlje. Tudi to govori o strašljivi dinamiki. 

Bogate dežele in podjetja kupujejo zemljo v Afriki. 

Pravijo, da je 76 % zemeljske biomase še vedno neuporabljene. 

Žena, ki nabira drva za ogenj, da bi lahko skuhala 

obrok, kamele, ki se pasejo na pašnikih – za vse to vlada 

prepričanje, da je izgubljena biomasa. Kot bi rekli: Rečna 

voda, ki odteče v morje, je izgubljena voda. 

Gledamo v prihodnost in vemo, da so biološka in kulturna 

raznolikost in decentralizirane strukture osnova 

za zdrav in bogat razvoj. Tukaj se ne bojimo primerjav. 

Štirinajst kvintalov riža je mogoče pridelati na biodinamično 

obdelanem hektaru zemlje, medtem ko zemlja, ki 

jo obdelujejo z umetnimi gnojili in monokulturami, daje 

le dvanajst kvintalov (en kvintal je 100 kg). Pravijo, da 

je riž, pridelan z umetnimi gnojili, bolj ploden, ker daje 

višje profite. Potem pa moramo pogledati na proteine, 

ogljikove hidrate in maščobe – 338 enot nasproti 90 pri 

umetno gnojenem rižu. Folna kislina, ki jo potrebujejo 

nosečnice, je 554 : 0, kalcij 3420 : 100. Naredili smo grob 

izračun. Če bi lahko realizirali ta razširjen ekološki sistem, 

ki spoštuje življenje in nacionalne kulture v vseh 

arabskih deželah, bi imeli dovolj hrane za 2,5 milijardi 

ljudi, kar je več kot podvojeno število prebivalcev Indije. 

Verjetno ste že slišali za gensko spremenjen zlati riž, 

ki preprečuje slepoto, ker vsebuje beta karotin. Odkrili 

smo, da ga naš lokalni riž vsebuje več. Tudi ne potrebujemo 

gensko spremenjenega riža za vitamin A. Ekološko 

pridelovanje v Indiji lahko proizvede zadostno količino 

vitamina A za 1,5 milijardo ljudi in folne kisline za 1,7 

milijarde nosečnic. Nobenega razloga ni, da bi otroci 

stradali. Pa vendar v Indiji letno strada en milijon otrok 

zaradi nezadostne prehrane. Zakaj? Ker nič več ne pridelujejo 

hrane – pridelujejo blago. In raznolikost človekove 

prehrane se je skrčila iz 8500 rastlin na predvsem osem 

vrst blaga, s katerim trgujejo po vsem svetu. 

V moji knjigi 'Zemlja, ne olje' opisujem, kako so 40% klimatskih 

težav povzročili industrijsko kmetijstvo in proizvodnja 

hrane in bi jih bilo torej mogoče razrešiti z biodinamično 

obdelavo. Soočamo se s svetom, v katerem je 

vse blago, in življenje je privatizirano in industrializirano, 

zaradi česar je delo malih kmetov obsojano. Bolivijski 

predsednik, Evo Morales, je imel pogum, da je zahteval 

splošno deklaracijo pravic za mater Zemljo. Danes 

moramo spoznati, da brez zagotavljanja pravic Zemlji, 

tudi človekovih pravic ne more biti. Tisti trenutek, ko to 

sprejmemo, se med človekom in zemljo splete sveta vez. 

Vez, ki jo lahko najdemo v duhovni kozmologiji mnogih 

kultur. Če zmoremo počistiti s starimi delitvami med 

severom in jugom, med proizvajalcem in potrošnikom, 

med kmetom in znanstvenikom, se nam na naši poti v 

drugačno zavest obeta razburljiv čas. Zemlja je razlog 

za novo civilizacijo. Iz majhne države Butan sem dobil 

klic, da 100 % njihovega kmetijstva preusmerim v biodinamično. 

Vlada je odkrila, da mora rast vključevati tudi 

osebno srečo. 

Zaključil bi z željo, da navežemo dosti večjo skupnost 

in sodelovanje med centri, kot so Goetheanum, vsemi 

kmetijami, na katerih delate, in vsemi področji, ki cenijo 

svobodo ljudi. Najpomembnejša stvar, ki smo se jo naučili 

od Ghandija, je izraz 'Satyagraha'. To pomeni moč 

duše za resnico. Ko gledamo v prihodnost, moramo pogled 

ohraniti na čudovitem dostojanstvu zemlje. Svoboda 

odločanja, kaj bomo jedli in kaj ne bomo, je v naših 

rokah. Wendell Berry je to čudovito izrazil: Hranjenje je 

kmetijsko dejanje. Podpiramo tisto, kar porabimo. To so 

majhna dejanja, ki bodo, ko se razmnožijo po vsej zemlji, 

sprožila prehransko revolucijo. Stopimo skupaj! 

Vandana Shiva je kvantna fizičarka, borka za človekove pravice 

v Indiji, eko-feministka in okoljevarstvenica. Leta 1993 je 

prejela Nobelovo nagrado na področju alternative. Je avtorica 

mnogih knjig in se bori za neodvisnost in pravice na področju 

prehrane po svetu. 

Članek je bil aprila 2011 objavljen 

v reviji Das Goetheanum in v reviji Lilipoh 

prevedla Marina Nuvak 

Earth's Dignity: A Plea 

Today, there are one billion people who go hungry and half of them produce food. 

Something is going dreadfully wrong when even farmers 

and gardeners have to go hungry. This fact did not arise 

overnight, but happened in two steps. First came industrialization 

of agriculture, the 'Green Revolution', which is neither 

green nor revolutionary. Bill Gates and his financially 

strong foundation are a leading force in AGRA (Alliance 

for a Green Revolution in Africa). They see agriculture as a 

war and the weapons are pesticides and fertilizers benefiting 

the chemical industry; however, it is actually a war against 

the people. Instead of biodiversity we have monoculture. 

Our small holdings have been reduced, forestry and animal 

husbandry were banished. Fertility has decreased. What has 

been advertised as a step against world hunger was a path 

to hunger. 

11

Z d r a v j e i n p r 

Proso – sreda – Merkur 

Žito, ki ga je nujno odkriti 

Elvira Zavodnik 

Proso je diuretik in energijsko žito priporočljivo 

v fitoterapiji proti stresu, anemiji, depresiji in 

utrujenosti, še posebno intelektualnega izvora. 

Drobna in zlato rumena zrnja, ki imajo danes nezasluženo 

slab sloves. Napačno je razmišljati, da je hrana za 

ptice. V preteklosti pa je bila hrana naših prednikov 

in skupaj z ječmenom, pšenico, čičeriko, lečo, čebulo, 

česnom, porom in kumaricami je proso hranilo že Sumerce. 

Nič manj pomembno pa ni bilo za Rimljane. 

Proso se je uporabljalo že v antičnih časih, celo v kameni 

dobi, kot je razvidno iz arheoloških najdb. Torej je že 

zelo dolgo v uporabi. Ima veliko hranilnih vrednosti. 

Do prihoda koruze pa je predstavljal osnovno živilo, ki 

je bilo pripravljeno v obliki polente. 

Proso pa je še vedno osnovno živilo mnogih afriških 

prebivalcev, vendar na tej celini gojijo druge vrste. 

Razlogi za opustitev ... 

Danes imamo zelo malo proizvajalcev prosa, rastline, 

ki je koristna le v začetnih fazah pridelave. Dejansko 

ima hiter cikel rasti, ki omogoča sejanje v aprilu in žetev 

v juniju. 

Za rast potrebuje malo vode in zelo malo gnojil, ki so 

dovoljena v ekološki pridelavi. Žetev je mehanizirana. 

Nato pride faza strojnega luščenja ob upoštevanju 

strogih pogojev v zvezi z vlago.. 

... in ponovna uvedba 

Ponovna uvedba prosa v prehrano ni samo zdrava izbira, 

ampak tudi okusna! Je dobrega okusa, sladek in 

nežen. Proso je v resnici lahko prebavljivo, bogato z 

minerali, bolj kot so druga žita. Vsebuje večji delež železa, 

fosforja, magnezija, fluora in silicija. Zlasti slednji 

je pomemben za nohte, lase, kožo, zobno sklenino. Beljakovine 

so torej predvsem podobne in bolj popolne, 

kot so tiste v pšenici, ajdi in rižu. Proso vsebuje lipide v 

variabilnih razmerjih z visoko vsebnostjo nenasičenih 

maščobnih kislin (78-82%). 

Proso je diuretik in energijsko žito, ki je priporočljivo 

v fitoterapiji proti stresu, anemiji, depresiji in utrujenosti, 

še posebno intelektualnega izvora. Pripisana mu 

je lastnost boja proti splavom, zato je priporočljiv za 

nosečnice. Vsebuje vitamine A, B1, B3, E. Ne pozabite, 

da proso ne vsebuje glutena, zato je primerno za obolele 

s celiakijo. 

12

e h r a n a 

Proso v kuhinji 

Proso ima to prednost, da se ga enostavno in hitro skuha. 

Namakanje ni potrebno. Proso damo v ponev in 

popražimo na majhnem ognju, brez začimb, z mešanjem. 

Nato dodamo dvojno količino tople vode, lonec 

pokrijemo in kuhamo na majhnem ognju 20 minut ter 

preverjamo količino vode. Lahko tudi preskočimo korak 

praženja in žito kuhamo v mrzli dvakratni količini 

vode - vedno pokrito - 20 minut. V obeh primerih s kuhanjem 

žito vso tekočino absorbira. Pred kuhanjem je 

priporočljivo proso sprati pod tekočo zelo vročo vodo, 

da odstranimo saponine in s tem preprečimo, da bi 

bila jed žarka. 

Proso pripravljamo na različne načine kot na primer 

z bučkami, korenjem, porom in dodanim muškatnim 

oreščkom. Uporabljamo ga v mineštrah in sladicah. 

Uporaba moke pa ni ravno priporočljiva, ker je enostavno 

žarka. 

Proso je naravni antibiotik, zato je priporočljivo, da 

ga v zimskem času imamo vsaj enkrat na teden na 

jedilniku! 

Narastek iz prosa in zelenjave 

Sestavine: 

6,5 dl vode, 

250 g prosa, 

1 jušna žlica kurkume, 

750 g čebule, korenja, zelja, 

1 jušna žlica jušne osnove, 

200 g sira, 

1 jušna žlica bazilike, 

1 jušna žlica peteršilja, 

poper, zeliščna sol 

Priprava: Proso kuhaj v vodi s kurkumo približno 15 

minut. Zelenjavo na hitro popraži in kuhaj v malo 

vode, precedi, dodaj zelenjavni jušni koncentrat. Primešaj 

kuhano proso, dodaj na koščke narezan sir, 

drobno sesekljano baziliko, peteršilj in zeliščno sol. 

Vse skupaj dobro premešaj. Pripravljeno maso daj v 

model, pomazan z maslom. Peci v pečici pri 200 °C. 

13

Š i r i m o o b z o r 

Modrost čebel 

Osnove bio-dinamičnega čebelarjenja 

Erik Berrevoets 

pri umetnem oplojevanju, odvrača človeka od želje po 

čebelarjenju. A čebele so ga vedno bolj fascinirale in 

odločil se je raziskati alternativne prakse čebelarjenja. 

Najprej je prišel do ugotovitve, da čebele človeku z 

veseljem dovolijo, da jih od blizu opazuje, agresivno 

se odzovejo le, če hoče posegati v panj. Prišel je do 

zaključka, da imajo čebele raje, da jih človek pusti pri 

miru. 

Našel je le nekaj knjig, ki so veliko govorile o potrebi, 

da se uvede bolj etičen odnos do dela s čebelami, o naravnih 

načinih odpravljanja nadlog in bolezni, o tem, 

da je potrebno zmanjšati uporabo kemijskih sredstev 

in kako pomembno je, da se izogibamo komercialnemu 

čebelarjenju. Zelo malo pa je našel napotkov za 

delo s čebelami in panji. 

'Bolj ko človek proučuje ta bitja in njihov način življenja, 

bolj spoznava, da je v njihovem načinu bivanja in v 

tem, kar počnejo, velika modrost.' 

Rudolf Steiner 

Uvod v duhovni pristop k čebelarjenju 

Več kot 90 let od tega, kar je Rudolf Steiner prvič podal 

serijo svojih predavanj o čebelah, število čebeljih 

družin drastično upada. Prav zato je pomembno, da 

pregledamo njegova predavanja, proučimo njegove 

pripombe in dognanja, da bi v njih lahko našli predloge, 

kako izboljšati situacijo. 

Pozitivni učinki Steinerjevih odkritij na področju poljedelstva 

in pedagogike so danes vse bolj vidni, 

povečano je zanimanje za waldorfske šole ter bio-dinamično 

vrtnarjenje in kmetovanje. Njegove raziskave o 

naravi čebel pa so le malo vplivale na čebelarsko prakso 

in na naše razumevanje narave čebel. 

Avtor knjige se je za čebelarstvo začel zanimati prav 

zaradi žalostnega stanja čebel po svetu. Vendar konvencionalno 

čebelarjenje kot edini način obvladovanja 

čebel priporoča opremo, ki se nepoučenemu zdi, 

kot bi bila namenjena čiščenju strupenih odplak ali 

nuklearne elektrarne. Takšna oprema, skupaj s pihalniki 

za odganjanje čebel, da bi jim laže odvzeli med, 

uporaba ogljikovega monoksida za anestezijo matic 

Posebno pomembna pa so bila Steinerjeva predavanja 

iz leta 1923 o naravi čebel. Predavanja pa, kljub njegovemu 

poznavanju osnov bio-dinamike, niso bila 

enostavno branje. Razkrila so mu povsem drugačen 

pogled na čebele in naravo. Na prvi pogled ne nudijo 

praktičnih navodil, vsebujejo pa globoko duhovno 

razumevanja modrosti narave. Nudijo bogato poznavanje 

čebel, vpliva gospodarstva in politike na čebelarstvo, 

pomena medu za človeštvo in velikega pomena 

čebel za rastlinstvo. Vse to lahko uporabimo kot osnovo 

za razumevanje alternativne prakse čebelarjenja. 

Ena ključnih ugotovitev, ki jih je predstavil Rudolf 

Steiner, je, da je treba celotno čebeljo družino razumeti 

kot organizem in ne kot zbir posameznih živali. Kot 

vsak organizem tudi čebelja družina nasprotuje vsem 

motnjam in izpostavljanju svojih notranjih procesov. 

To se jasno kaže v njihovi napadalnosti do tistih, ki to 

poskušajo. To odkritje je v avtorju močno odzvanjalo 

in odločil se je najti takšen način čebelarjenja, kjer ne 

bo potrebno vznemirjati čebelje družine, kjer bo lahko 

spoštoval integriteto čebelje družine kot organizma. 

Steinerjeva predavanja dajejo tudi vpogled v vzroke 

za nadloge, ki pestijo čebele ter kažejo na možne alternative 

konvencionalnim postopkom, ki problemov ne 

znajo razrešiti in pogosto vodijo v nove težave. 

Steiner kaže, ne le na medsebojno povezanost znotraj 

čebelje družine, temveč tudi na medsebojno povezanost 

med čebelami in rastlinami. Ta omogoča vzajemne 

koristi tako za žuželke kot rastline. To spoznanje 

je izjemnega pomena saj je, v nasprotju z vse večjo 

pozornostjo, ki jo človek namenja izumiranju morskih 

in rečnih ekosistemov ter izumiranju živalskih in 

14

j a 

rastlinskih vrst, zelo malo pozornosti namenjene ekosistemu 

v zraku, med žuželkami. Čebele so le majhen 

del udomačenih žuželk, med katere spadajo tudi sviloprejke 

in hrošč, ki proizvaja smolo za izdelavo šelaka. 

Ljudem se izginjanje žuželk prej zdi pozitivno kot zaskrbljujoče. 

Pa vendar, če je izginjanje čebel pokazatelj 

izginjanja drugih vrst žuželk, bi to lahko imelo nepoznane 

posledice za vse človeštvo. 

Steinerjeva predavanja o čebelah 

Leta 1923 je imel Steiner serijo predavanj na temo čebel, 

os in mravelj, za delavce na Goetheanumu v Dornachu. 

Sledila so praktični predstavitvi čebelarjenja, ki 

jo je imel čebelar, g. Muller. Prav zaradi tega ni videl 

potrebe po tem, da bi govoril o praktičnih aspektih 

čebelarjenja in so njegova predavanja bolj teoretska. V 

njih je govoril o svojem pogledu na čebelarjenje, ki ga 

je predstavil g. Muller, zajemajo pa tudi odgovore na 

vprašanja poslušalcev. 

Steinerjeva predavanja o čebelarjenju so večplastna. 

Po eni strani dajejo podatke, ki temeljijo na njegovih 

raziskavah čebel in drugih žuželk. Po drugi strani pa 

prinašajo primere metodologije njegovega proučevanja 

duha in modrosti, ki se kaže v naravi. 

Z njimi je skušal poslušalce med drugim spodbuditi, 

da razvijejo globlje razumevanje čebel in narave tako, 

da kultivirajo svoje zavedanje o tem, kako nematerialna 

resničnost ali duhovna dimenzija vpliva na čutno 

zaznavni svet. Poskušal je tudi pokazati, kako 

pomembne za človeštvo so čebele in druge žuželke, 

saj imajo, s tem ko pri nabiranju medu oprašujejo prehranske 

pridelke, pomembno vlogo pri revitalizaciji 

življenja rastlin. 

V uvodu v svoje predavanje je govoril o tem, da lahko 

duhovno raziskovanje pokaže na enkratno naravo 

čebel kot posledico delovanja kozmosa na čebeljo družino, 

posebno vpliv Venere. Prikazal je tudi, kako se 

unikaten način reprodukcije v čebelji družini in njena 

socialna struktura kažejo v posebnem odnosu, ki ga 

imajo čebele do cvetlic. Duhovni element, ki ga čebele 

dobijo od cvetlic ob nabiranju nektarja in cvetnega prahu 

in s katerim se hranijo, ustvarja posebne značilnosti 

čebelje družine. Ta duhovni element je prisoten tudi v 

medu. 

V prvem predavanju (26. novembra) Steiner še naprej 

govori o kozmičnih vplivih na naravo čebel. Pokaže, 

kako so različni tipi čebel v čebelji družini rezultat 

delovanja sonca in drugih kozmičnih sil, preko heksagramske 

oblike njihove satnice, kakor tudi različne 

dolžine izpostavljenosti tem vplivom, v času razvoja 

od jajčeca do polne zrelosti čebele. Povedal je tudi, 

kako taki vplivi delujejo na druge aspekte čebelje družine, 

kot je rojenje. Da bi mogli bolje razumeti delovanje 

čebelje družine, je pokazal na podobnosti med 

čebeljo družino in človeškim telesom. Potem ko je 

razložil notranje značilnosti čebelje družine, je raziskal 

povezavo med čebelami in življenjem rastlin, da 

pokaže, da obstajajo dokazi, da je v naravi nekakšna 

modrost. Razumevanje te modrosti je prvi korak k izboljšanju 

konvencionalnih čebelarskih praks, kot je na 

primer vpliv umetnega hranjenja čebel na dolgoročno 

počutje čebelje družine. Steiner je napovedal, da bo v 

primeru, da s takšno prakso še naprej ignoriramo naravne 

procese v čebelji družini, prišlo do dolgoročnih 

negativnih posledic. 

V drugem predavanju (28. november) se je odzval na 

članek o zmožnosti čebel, da vidijo barve. Kritiziral je 

zaključke o čebelah in naravi, do katerih so v svojih 

raziskavah prišli konvencionalni znanstveniki. Kritičen 

je bil do njihovih predpostavk, da so učinki, ki so 

jih opazili, enako pomembni tako za živali, kot so za 

ljudi. Poudaril je, da so kemijski procesi, ki jih dobijo 

preko vonja in okusa, za živali bolj pomembni kot za 

ljudi. Kritiziral je tudi uradno znanost, ki preko nadzora 

znanstvenih revij določa, kaj naj bi smatrali za resnico, 

ter preprečuje dostop alternativnim pristopom. 

Zaključil je, da ima konvencionalna znanost, zaradi 

načina vodenja raziskav, zelo malo ponuditi čebelarjem. 

V tem predavanju je komentiral tudi pomen hranjenja 

čebel za njihovo dobro počutje in učinke umetnega 

hranjenja. 

V tretjem predavanju (1. december) je v odgovor na 

nek članek, ki je govoril o prednostih zdravil iz medu 

za otroke, izpostavil pomanjkljivosti konvencionalne 

znanosti v oziru na prehranske raziskave. Trdil je, da 

mora ta usvojiti holistični pogled, in da morajo, namesto 

da naštevajo prednosti določene hrane tako, da jo 

razstavijo na njene kemijske komponente, opisovati 

prednosti, ki izvirajo iz značilnosti duhovnih elementov, 

ki tičijo za njihovim nastankom. Pomen tega je prikazal 

z razlago koristnosti medu za ljudi. Pri tem se je 

skliceval na unikatno dejstvo, da le-ta izvira iz rastlinskega 

nektarja, ki je nabran in pretvorjen v med, nato je 

shranjen v šeststraničnih satnicah. Odgovoril je tudi na 

vprašanje glede povezave med čebelami in ljudmi ter o 

vplivu planetov na proizvodnjo medu. 

O povezavi med čebeljo družino in čebelarjem pa je 

natančneje govoril v svojem četrtem predavanju (5. 

december). Osredotočil se je na zmožnost čebel, da 

15

š i r i m o 

prepoznajo čebelarja. Tukaj je poudaril, da je potrebno, 

v nasprotju z vsesplošnim prepričanjem, čebeljo družino 

obravnavati kot organizem z lastnim spominom, in 

ne kot skupek posameznih čebel. Povedal je, da so čebelarsko 

prakso razvili kot posledico političnih in gospodarskih 

pogojev določenega obdobja. Govoril je o 

vsesplošni komercializaciji družbe, o osredotočenosti 

na profit ter kvantiteto pred kvaliteto. Govoril je tudi o 

tem, zakaj nekateri ljudje ne prenesejo medu ter o vplivu 

zodiakalnih znakov na proizvodnjo medu. 

Peto predavanje (10. december) je bilo namenjeno 

predvsem odgovorom občinstva, vključno s povezavo 

med širjenjem čebeljih bolezni ter umetnim hranjenjem 

čebel in uporabo umetnih gnojil. Znova je izpostavil, 

da ima vmešavanje v naravne procese čebelje družine 

negativne posledice. Govoril je, kako pomembna je 

duhovna znanost za razumevanje narave, pri čemer je 

razpravljal o povezavah med različnimi tipi os in drevesi 

ter o poreklu medu. Povedal je, da so ljudje nekoč 

svoje razumevanje narave uporabili za razumevanje 

povezave med figovim drevesom in osami ter tako 

ustvarili fige z večjo vsebnostjo nektarja. Takšna znanja 

so bila, po besedah Steinerja, nekoč instinktivna, danes 

pa jih je mogoče dobiti preko duhovnega raziskovanja. 

V šestem predavanju (12. december) je znova pogledal 

na povezavo med čebelami in cvetlicami ter na 

pomen medu za ljudi. Odzval se je tudi na vprašanje 

glede učinka čebeljega strupa, tako zdravilnega, kakor 

kot strupa. Povedal je, da je potrebno pri odločanju za 

zdravljenje najprej proučiti posameznikove lastnosti in 

njegovo zdravstveno stanje, ter svaril pred splošnimi 

trditvami glede dobrih ali slabih učinkov substanc, ki 

jih pri zdravljenju uporabimo. Govoril je o tem, kako 

lahko človek čebelo delavko spremeni v matico, če 

spremeni njeno prehrano, obliko satnice in trajanje njenega 

razvoja. Oba z Mullerjem pa sta svarila, da takšne 

matice ne moremo obravnavati kot zdrave matice. Govoril 

je o modrosti, ki tiči za naravnimi procesi, o razlikah 

med čebelami in žuželkami s podobno socialno 

strukturo (mravlje, ose), pri čemer je kazal na razlike 

v strukturi gnezda in material, iz katerega je izdelano. 

Sedmo predavanje (15. december) poglablja razlago 

razlike med čebelami, osami in mravljami. To, da kompleksna 

gnezda imenujemo zgradbe, reproduktivno 

obnašanje pa smatramo za instinktivno, po njegovih 

besedah ne pomeni nič drugega, kot da dajemo nalepke. 

Trdil je, da je to vedenje dokaz, da za naravnimi 

procesi tičita modrost in duhovne sile. Poudaril je, da 

je med žuželkami in rastlinami nek odnos, ki je v korist 

obojim, in ki ga brez duhovne znanosti ne moremo v 

celoti razumeti. Menil je, da se moramo ozreti na zgodovinski 

razvoj rastlin in živali, da bi lahko razumeli 

njihove sedanje lastnosti. Zaključil je, da je človeštvo 

postalo kultura, ki vse preveč bazira na razumu, namesto 

na intuitivnem razumevanju. 

V svojem zadnjem predavanju (22. december) je razložil 

ugodno medsebojno zvezo med žuželkami in 

rastlinami. Tokrat se je osredotočil na fizične vidike te 

zveze, posebno na vlogo oksalne kisline, mravljinčne 

kisline in drugih strupov žuželk. Povedal je tudi, da ti 

igrajo pomembno vlogo pri razgradnji in revitalizaciji 

zemlje, rastlin, žuželk in človekovega telesa. Razložil 

je, kakšen pomen ima čebelji strup za rojenje čebel. 

Svoje zadnje predavanje, ki ga je imel okoli božiča, je 

zaključil z navedbo prave simbolike Kristusa v moralnem 

smislu, kot revitalizacije zemlje. 

prevedla in povzela Marina Nuvak 

16 

Wisdom of the Bees 

Principles for biodynamic beekeeping 

‘The more you investigate these creatures and the manner in which they live, the more you will come to the 

conclusion that there is a great wisdom in how they work and what they accomplish.’ -Rudolf Steiner

o b z o r j a 

Kaj je biodinamika? 

13. del 

Izdelava kompostnega kupa 

Do zdaj nam mora biti že jasno, da je kompost pomemben 

korak za zdravje rastlin. Vsi bi morali razmišljati, 

kako vrtne in dvoriščne ostanke reciklirati v bogat, 

močno delujoč kompost. Najprej kompostni kup postavite 

na najboljše možno mesto v vrtu. V majhnem 

dvorišču morda ne boste imeli veliko izbire. Toda če je 

mogoče, izdelajte kompostni kup nekje v senci neagresivnih 

listnatih dreves. Evropejci imajo najraje starejšo 

lesko. Na severozahodu je najboljša jelša. Javor in njegovi 

sorodniki so druga možna izbira, saj so njihove 

korenine napadalne. Jelka je prav tako druga alternativa 

– kompostne bakterije težko predelajo smole iglavcev. 

Zadnja možnost bi bila drevesa, kot je cedra, z iglicami, 

ki so težko prebavljive, ali oreh, ki izloča alergene 

kemikalije ter tako onemogoča rast drugih rastlin. 

Naslednji korak je izdelava kompostnega kupa. Pomaga, 

če področje najprej odpremo, tako da zemeljski organizmi 

lažje vstopijo. Potem položimo sloj stebelnih 

ostankov, kot na primer sončnična stebla. Ti materiali 

dlje časa razpadajo, vendar omogočajo pod kupom cirkulacijo 

zraka, tako da stvari ostanejo aerobne. Lahko 

bi uporabili gozdne veje, vendar bi potem imeli ovire 

pri izkopavanju zrelega kompost. Če imate možnost, 

lahko dodate perforirano cev za zračenje. 

Gradnja kompostnega kupa 

Potem dodajajte izmenično plasti rjave snovi (odpadki 

z visoko vsebnostjo ogljika) in zelene snovi (odpadki 

z visoko vsebnostjo dušika). Rjava snov bi lahko bilo 

staro listje ali trava – zadostuje 7 do 15 cm. Zelena snov 

je lahko pokošena trava ali dušični odpadki, kot je staro 

zrnje kave. (Zrnje kave se smatra kot zeleno, čeprav 

je s praženjem postalo rjavo.) Za vsako zeleno plastjo 

je čas, da poškropimo z nekoliko zbirnega kompostnega 

pripravka po Pfeifferju, ki ga po želji raztopimo v 

škropilnici deževnice. Potem pokrijemo zeleno snov s 

tanko plastjo vrtne prsti. 

Naša prst vsebuje precejšnjo količino ilovice, zato je ni 

potrebno preveč dodajati. Lahko dodate tudi kameno 

moko, apnenec ali mineralna gnojila. Plast prsti služi 

mnogim namenom – ujame morebitni amonijak, ki ga 

oddaja zelena snov in tako zaščiti hranila. Plast prsti 

služi kot vir mineralov za kompostne organizme. In 

prst omogoča preventivno cepljenje za mnoge organizme 

v zemlji. Biodinamika pravi, da ima ilovica pomembno 

vlogo pri posredovanju med komplementarnima 

poloma sil rasti. Nato ponavljajte z dodajanjem 

plasti s toliko materiala, kot ga imate. Ko je kup narejen, 

dodajte krovno plast, ki ima vlogo 'kože' ali ločnice. 

Steiner je trdil, da se življenjske sile znotraj kupa 

reflektirajo od zunanjega roba in se ojačajo na sredini. 

Kadar na ta način gradimo plasti, jih lahko vedno kasneje 

še nekaj dodamo. To zaporedje je dobro na dvorišču, 

kjer pridobimo materiale za kompost, na primer 

pokošeno travo – vsak teden manjšo količino. Če je 

material suh, boste morali dodati nekaj vode. Po navadi 

pa delamo kompost v deževni sezoni, tako da to 

ni problem. Zato si jaz ne delam skrbi okoli ravnanja 

vrha, da bi absorbiral dež. Dosti več možnosti je, da 

bomo imeli problem s preobilico dežja. V najboljšem 

primeru naj bi bile kompostne snovi mokre toliko kot 

ožeta goba. Če so premokre, ni dovolj zraka. Če so presuhe, 

pa se razpad dogaja predolgo. 

Da bi dvorišče obdržali čisto, lahko kompostirate v 

zaboju. Ni problema – le slediti morate istim vodilom 

pri izdelavi plasti. Sam uporabljam star stavbni les od 

palet, iz katerega naredim zaboje iz letev. Pazite, da 

je dovolj prostora med letvami, da lahko vstopa zrak. 

Zaboj naj bi bil najmanj kubični meter velik, da lahko 

generira dovolj toplote za dobro kompostiranje. Lahko 

kupite narejene plastične zaboje. Lahko uporabite tudi 

žične valje od žične ograje. 

Navdušenci za kompostiranje bi radi dodajali vse mogoče 

stvari – kot na primer kuhinjske ostanke. Dobro 

razmislite glede tega. Blizu mesta bi lahko privabili 

podgane in nezaželene škodljivce. Sam za kompostiranje 

raje ne uporabljam nobenih snovi iz kuhinje. Res 

je, da bi lahko morda naredil nekaj več komposta s kuhinjskimi 

ostanki, vendar bi bila dodatna količina le 

17

š i r i m o 

majhna. Dosti bolje je, če sosede nagovorim, da mi dajo 

svojo pokošeno travo in odpadle liste. Maria Thun pravi, 

da olupki citrusov in banan ne razpadejo zlahka. 

Namoči jih v vedro vode, dokler delno ne razpadejo 

ter nato doda na kompostni kup. S tem prav tako odklanja 

škodljivce. 

Če še niste vedeli, pasji in mačji iztrebki prav tako niso 

primerni. Njihovi iztrebki lahko razširijo parazite na 

človeka. Upati je, da bo kompostni kup uničil bolezenske 

organizme, vendar je bolje, da se jim popolnoma 

izognemo. Odvrzite živalske iztrebke v posodo za 

smeti in ne na kompostni kup! 

Če želite kompostirati kuhinjske ostanke, morate razmisliti 

o vermikulturi. To pomeni, da v posebnih zabojih 

gojite deževnike. Prednost tega je, da so ostanki 

zaščiteni pred nazaželenimi živalmi, deževniki pa jih 

hitro počistijo. Dobro je, da začnete z nekaj 'red wiggler' 

deževniki; ta vrsta je dobro prilagojena na to, da 

jé bogato hrano. Kot vsakemu kompostnemu kupu, bo 

tudi njim ustrezalo občasno škropljenje s kompostnim 

pripravkom po Pfeifferju, vendar bodo dobro delali 

tudi brez njega. 

Kako se kompost razvija 

Za optimalno kompostiranje morate misliti na štiri 

elemente: zemljo, vodo, zrak in ogenj. Zemlja je trden 

element, ki priskrbi minerale. Poskusite imeti 5 % zemlje, 

ki izvira od korenin rastlin, kakor tudi od dodane 

prsti. Preveč zemlje upočasni proces. Voda je pomemben 

element; idealno naj bi kompost izgledal kot ožeta 

goba. Če je preveč suh, bo zatohel, plesniv in poln 

žuželk. Če je preveč moker, bo težak, sluzast, smrdeč 

in lahko privablja ličinke muh. Da bi omogočili dotok 

zraka, pomaga, če razkosamo material in občasno obrnemo 

kup. Element ognja se pojavi, ko se kup ogreje. 

Kup se, odvisno od materiala, v prvi fazi lahko ogreje 

od 140 do 160 stopinj celzija. Potem ko se nekoliko 

ohladi, se bodo deževniki razmnožili. Pri razkrajanju 

rastlinskega materiala žuželke niso tako učinkovite. 

Če jih opazite, pomeni, da je kup preveč suh, in da je 

razpadanje zastalo. 

Osnovni element rastlin je celuloza. Pravzaprav je to 

presenetljiva substanca, ki naj bi gradila rastline. Celuloza 

je polimer glukoznih molekul – kdo bi si mislil, da 

lahko sladkor uporabimo za gradnjo drevesa? Že dolgo 

nazaj so rastline ugotovile, da lahko ta material, ki 

se uporablja za shranjevanje energije kot hrane, uporabijo 

kot konstrukcijski material. Rastlina ga pravzaprav 

uporabi na dva načina. Celuloza je dolga veriga 

sladkornih molekul – predstavljajte si jo kot verigo biserov. 

Lahko služi za gradnjo dolgih vlaken - toda kaj 

jim bo dalo trdnost? V ta namen rastline med seboj povežejo 

molekule sladkorja v matrico v obliki plastične 

smole. Ta substanca se imenuje lignin. Za oblikovanje 

gradbenega materiala, kot je les, vzame rastlina dolga 

vlakna celuloze in jih namoči v lignin. Ovoj predstavlja 

problem bakterijam. Lahko si predstavljamo, da bakterija, 

ko najde konec celuloze, odstre zadnjo molekulo 

in se zažre v verigo. Vendar je lignin mreža in molekule 

ni mogoče zlahka zlomiti. Tako neprebavljivi lignin 

postane humusna kislina. Rastlinski materiali, ki so celuloza, 

omogočajo energijo za kompostne bakterije in 

vodijo k hitro recikliranim hranilom, medtem ko leseni 

materiali z ligninom proizvajajo trden humus. Jasno 

je, da bo kompost vseboval obe vrsti materiala, vendar 

je lahko dobro uigran z izborom začetnih materialov. 

Kompostiranje poteka skozi tri stopnje. Najprej - v bakterijsko-glivični 

stopnji - so predelani preprosti, lahko 

dostopni sestavni deli. Bakterije razkrojijo proteine v 

aminokisline in na koncu v amonijak. Karbohidrati 

razpadejo v preproste sladkorje in organske kisline in 

na koncu v ogljikov dioksid. Istočasno razvijejo glive 

zajetje amonijaka in začno v svojem podgobju ponovno 

graditi aminokisline. Nekaj posrednih mešanic propadanja 

bi bilo škodljivih za rastlinske korenine, zato 

je pomembno, da se ta faza zaključi, preden kompost 

uporabimo. V tej fazi se potroši kisik in pri tem sprosti 

veliko toplote. Če pogledate v notranjost kompostnega 

kupa, boste v središču videli aktivno delovanje toplotnih 

bakterij, njim pa sledi bela nit podgobja. V času 

te faze je pomembna količina vlage in potrebno jo je 

nadzirati. 

Kompostiranje kaže upadanje kisika, ko mikrobi potrošijo 

ogljikove snovi hitreje, kot se lahko z njimi 

meša zrak. Včasih kompost mehansko obračamo, da 

vnesemo vanj zrak in pospešimo razpadanje. Vendar 

pa to ni nujno. Odnos kisika in ogljika je dinamičen 

18

o b z o r j a 

in nakazuje stopnjo razpadanja in ne stopnjo zračenja. 

Kompost potrebuje določen čas, da se v njem odvije 

proces razpadanja. 

Druga faza pa je faza deževnikov. Kup se ohladi in 

bakterije, ki imajo rade toploto, oblikujejo spore. Glive 

so predprebavile rastlinski material. Zdaj so aktivni 

deževniki in aktomicete. Če so od prve faze ostale 

nepredelane snovi, je zdaj čas, da kup obrnemo, da se 

premeša. V času te faze se razmnožijo kolonije bakterij, 

ki odgovarjajo deževnikom. Prežvečijo snovi, ki vsebujejo 

celulozo in ustvarijo humus. Humus pa deluje 

kot goba, ki potegne vase hranila za rastline. Pri tem pa 

deževniki uničijo tudi vse patološke bakterije. 

Tretja faza nastopi, ko kompost popolnoma dozori v 

drobljiv, prijetno dišeč humus. Vse lahkό razgradljive 

zmesi so bakterije predelale, ostale so le čvrste humusne 

zmesi. Dr.- Inghamova 'kroji' kompost glede na tip 

pridelka – za stebelni pridelek uporablja bolj lesnate 

zmesi z veliko lignina in izdela kompost, ki vsebuje veliko 

gliv. Za zelenjavo uporablja bolj dušične zmesi in 

proizvede kompost, ki je bogat z bakterijami in hranili, 

ki se hitro presnavljajo. 

Will Brinton je izpeljal analizo, ki kaže transformacijo 

med kompostiranjem. V prvi fazi lahko opazimo začasno 

akumulacijo hlapljivih organskih kislin. To so 

take vrste zmesi, ki nastajajo med siliranjem, kot so na 

primer mlečne in acetične kisline. Te substance delujejo 

kot naravni konzervansi hrane; zavirajo nadaljnje 

razpadanje in so strupene za korenine rastlin. 

Zaradi tega je pomembno, da se procesi kompostiranja 

nadaljujejo dovolj dolgo, da uničijo te odpadne produkte. 

Pri pravilnem kompostiranju se te substance 

potrošijo že prej, z absorbcijo kisika. Druge substance, 

ki so rastlinam škodljive – amonijak, vodikov sulfid in 

etilen – se prav tako sprostijo v prvi fazi, vendar so ob 

zorenju komposta nevtralizirane. 

Če rastlinam prezgodaj dodajamo kompost, se delovanje 

bakterij bori s koreninami rastline za kisik. Količina 

kisika je pomembna za dober razvoj korenin. Nedozorel 

kompost povzroča odvajanje kisika iz prsti. 

Kompostnega kupa ni potrebno pogosto obračati, da 

bi tako dodajali kisik. Raziskava Willa Brintona je pokazala, 

da ostaja v času procesa zorenja vsebnost kisika 

v kupu nizka in se poveča šele, ko so bakterije potrošile 

vse snovi, ki fermentirajo. Tudi če obrnete kup, 

bo torej količina kisika hitro spet padla na isti nivo. Še 

več, obračanje kupa omogoča hlapljivim hranilom, da 

uidejo. 

Koepf poroča, da ima ob uporabi preparatov zaključen 

kompost več hranil. 

Kompost zmanjša pojav bolezni, delno zato, ker rastline 

cepi s koristnimi mikroorganizmi. 

Se nadaljuje. 

Tekst je v angleškem jeziku objavljen na spletni strani: 

www.oregonbd.org/Class/class.htm 

prevedla in priredila Marina Nuvak 

Building the Compost Pile 

By now you should have got the message that compost is a critical step for healthy plants. We should all be 

thinking about how best to recycle garden and yard debris into rich, powerful compost. First, locate the compost 

pile in the best place. In a small yard, you may not have much choice. But if you can, build the pile where it is 

shaded by non-invasive deciduous trees. Europeans prefer elder, hornbeam or hazel. In the Northwest, an alder 

tree is great. 

Maples and their relatives are second-choice because their 

roots are invasive. Douglas fir would also be a second choice 

-- the terpenes of conifers are hard for compost bacteria to 

attack. Last choice would be trees like cedar, with hard to digest 

needles, or walnut, which exude alletrophic chemicals to 

discourage growth from other plants. The next step is to build 

the compost pile itself. It helps to break up the area first so 

there is good entry by soil organisms. Then put down a layer 

of stalky residue, say like sunflower stalks. These materials 

take a while to break down but allow for air circulation under 

the pile so that things stay aerobic. You could use woody 

branches but then you have interference when you try to dig 

out the finished compost. If you have the opportunity, you 

can add a perforated pipe for aeration. 

19

š i r i m o 

Osnove antropozofije 

Antropozofija kot vir in 

metoda za preobrazbo 

celotnega duševnega 

življenja 

20 

Brane Žilavec 

Verjetno je pozoren bralec opazil, da se v duhovni 

znanosti daje velik poudarek pravilnemu razvoju 

nepristranskega mišljenja. Nekateri razlogi, ki so v 

ozadju takšnega pristopa, so bili že podani v prejšnjih 

prispevkih. 

Sedaj si bomo ogledali nekatere značilnosti sodobnega 

mišljenja, ki so v ozadju mnogih problemov, s katerimi se 

soočamo tako na osebnem kot na družbenem področju. 

V sedanjem času je najbolj pomembna naloga ljudi, da 

si ponovno pridobijo vedenje o obstoju duhovnega sveta. 

Če želimo to storiti na način, ki ustreza naši današnji 

fizični konstituciji, potem 'moramo šolati naše mišljenje. 

To je razlog, zakaj mora duhovna znanost, če želi biti 

ustrezno uglašena z današnjim časom, govoriti o razvoju 

intelektualnega življenja. Vendar s tem ni mišljeno takšno 

intelektualno življenje, ki dandanes prevladuje, kajti le to 

nas je izsušilo, omrtvilo in omejilo naš pogled na življenje 

... Zgolj koncepti – celo tisti, ki so pridobljeni s pomočjo 

resne in vestne znanstvene raziskave – pustijo našo 

dušo hladno in nesposobno najti svojo pot v resničnem 

življenju.' 1 

Razlog zakaj intelekt ne zmore ogreti naše duše, je v eni 

od objektivnih posledic prehoda iz duhovnega v fizični 

svet. 'Preden se spustimo na zemljo, živimo življenje duše 

in duha. Toda od tega življenja v polni resničnosti duše 

in duha v predzemeljskem obstoju imamo tu na zemlji 

samo naše misli, koncepte in mentalne slike. Le-te so v 

naši duši, ampak na kakšen način? ... Misli, ki jih imamo 

med rojstvom in smrtjo – misli moderne znanosti, moderne 

modrosti – so truplo tistega, kar smo bili, preden smo 

se spustili na zemljo. To kar je mrtvo telo v primerjavi s 

telesom, ki je poln življenja, to so naše misli v odnosu do 

tega, kar smo bili v duši in duhu, preden smo se spustili 

na zemljo.' 2 

Ker je to ključen uvid za razumevanje modernega duhovnega 

življenja, ki je pod velikim vplivom materialistične 

znanosti – v katerem so do določene mere vpleteni vsi 

ljudje, ki so bili v stiku z modernim izobraževanjem v kakršnikoli 

obliki – si oglejmo še eno Steinerjevo razlago. 

'V času fizičnega zemeljskega življenja miselni element v 

naši duši obstaja kot senca. Misli so upravičeno opisane 

kot blede in abstraktne. V najboljšem primeru so človekove 

misli in duševne slike v obdobju zemeljskega življenja 

zgolj zrcalne slike zunanjega sveta. Ljudje proizvajajo misli 

o tem, kar so zaznali s svojimi čutili v zunanjem svetu. 

Na primer, če odstranite od vašega miselnega življenja 

vse, kar ste zaznali skozi vaša čutila, in vse, kar ste 

izkusili v teku zemeljskega življenja, potem ostane zelo 

malo. To je, seveda, drugače, če ste s študijem duhovne 

znanosti pridobili drugačne vrste miselnih vsebin od tistih, 

ki jih pridobivamo iz čutno-zaznavnega sveta. Naš 

miselni svet je zgolj odsev, zato ker je izgubil svojo notranjo 

vitalnost, kar je posledica tega, da smo sestopili v 

čutno-zaznavni svet. Lahko bi rekli, da je odnos trdnega 

zemeljskega objekta do lastne sence na zidu enak odnosu 

resnične miselne vsebine do tega, kar živi v našem mišljenju 

med zemeljsko eksistenco ... Pred rojstvom oziroma 

pred spočetjem imamo intenziven obstoj, ki je poln 

življenja; le ta se kasneje preobrazi v senčne misli ... Pred 

spočetjem živimo v celoti vesolja, ki nas obdaja. Misli, ki 

se pojavijo v času našega življenja na zemlji, so zgolj sence 

tega, kar vsebuje življenje v kozmičnem obsegu,' 3 preden 

se utelesimo v fizično telo.

o b z o r j a 

Preden se soočimo z nevarnostmi, ki jih s seboj prinaša 

tovrstno mišljenje, si oglejmo eno od njegovih pozitivnih 

strani. 'Misli v naši duši omogočajo svobodo ravno zaradi 

tega, ker niso žive; takšne misli tvorijo osnovo za človekovo 

svobodo zaradi tega, ker so mrtve in tako nimajo 

moči, da bi nas prisilile (v karkoli). Človek lahko postane 

svobodno bitje v današnjem času, ker se mora ukvarjati z 

mrtvimi mislimi namesto z živimi.' 4 

Med negativnimi posledicami mišljenja – ki je podobno 

gledališču senc, ki odseva to, kar je v duhovnem svetu 

polno življenja – je tudi pojav modernega abstraktnega 

mišljenja. Sam izraz ima izvor v latinskem abstractus, kar 

pomeni: odstranjen od konkretne resničnosti. Rezultat 

tega so misli in besede, ki so odstranjene od pravega, to 

je duhovnega življenja. S pomočjo te razlage lahko razumemo, 

zakaj smo v sedanjih časih, ko prevladuje materialistično 

mišljenje, ki je v svoji osnovni naravi teoretičen, 

abstrakten način razmišljanja, dobesedno preplavljeni z 

izpraznjenimi mislimi, z besedami brez pravega pomena, 

še posebno, kadar se uporablja takšne izraze, ki se ne nanašajo 

na fizične zaznave, kot so svoboda, enakost, bratstvo, 

demokracija, napredek, ljubezen, resnica itd. 'Če 

preiskujemo, kaj se dogaja v zunanjem življenju, potem 

moramo reči, da je materializem povzročil porast praznega 

govorjenja, sorodnika hinavstva, celo do te mere, da 

to vključuje tudi človekovo etično doživljanje. To se bo 

sčasoma poslabševalo, če si človeštvo ne bo pomagalo z 

znanjem, ki vodi k duhu in ki se mora združiti z dvigom 

našega notranjega moralnega čuta. Pridobiti si moramo 

spoznanje, kako se duhovno-znanstveno dojemanje sveta 

navezuje na naloge in celotno dostojanstvo človeka ... To 

je zelo potrebno za moderno človeštvo in najbolje bi bilo 

najti nove izraze, nove oblike izražanja, s katerimi bi lahko 

opisali ta del naloge, ki jo ima duhovna znanost.' 5 

To je naloga, da se omogoči vstajenje mišljenja iz 'mineralne 

grobnice' prevladujoče materialistične kulture razmišljanja. 

In kako lahko dosežemo, da bodo 'naše misli spet 

oživljene kot žive misli? ... To ni vprašanje, kako posedovati 

nekakšno abstraktno poznavanje duhovno-znanstvenih 

resnic, temveč vprašanje njihove neposredne uporabe 

v življenju, tako da raziskujemo socialne probleme, izobraževalne 

probleme – dejansko cel spekter človeškega 

življenja – s stališča resnične duhovne modrosti ... To ni 

povod, da se izjavi, da je duhovna znanost znanost duha, 

temveč vprašanje, kako se lahko duhovno znanost vzame 

resno v vsakdanjem življenju.' 6 Seveda, na osnovi naših 

življenjskih izkušenj nam je lahko jasno, da se pri uvajanju 

resničnih sprememb v vsakdanjem življenju pojavljajo 

mnoge ovire. Zato nas ne bi smelo presenetiti, da 'ni 

bilo možno voditi intelektualnega življenja v smeri tega, 

kar bi nas lahko zadovoljilo, zaradi tega ker se ljudje želijo 

izogniti ravno temu, kar duhovna znanost smatra pravilno 

za današnje človeštvo. Potem ko ljudje prepoznajo izsušenost, 

suhoparnost in enostranskost intelektualizma, 

ne morejo enostavno izvleči čustva ven iz nekakšnega 

pred-intelektualističnega, prvobitnega, elementarnega 

področja in tako izboljšati sebe kot razumskega bitja. Navsezadnje, 

v tem neukročenem elementu ne moremo najti 

ničesar, kar bi lahko cepili na podlago naše civilizacije, ki 

je prežeta z intelektom ... Namesto tega moramo v naši 

duši izvajati vaje, tako da bomo naše misli, ki prihajajo in 

odhajajo, spremljali z živimi občutji. Enostranski intelektualci 

imajo suho in neplodno miselno življenje, zato ker 

dovolijo svojim mislim, da begajo sem ter tja na področju 

znanosti, ki je tako oddaljeno od resničnega življenja, ali 

pa živijo lahkomiselno iz dneva v dan. V nasprotju s tem 

si s pomočjo duhovno-znanstvenih vaj prizadevamo za 

koncentracijo in poglabljanje našega mišljenja in za razvoj 

koncentriranih čustev do te mere, da lahko sovražimo ali 

ljubimo, da smo lahko veseli ali jezni o tem, kar razmišljamo, 

tako kot lahko sovražimo in ljubimo ljudi in tako, kot 

smo lahko jezni na zunanje dogodke ... Če bomo razvili 

sile mišljenja, čustvovanja in volje, ki so običajno neaktivne 

znotraj nas, bomo na ta način našli pot v duhovni svet 

... skozi našo lastno dušo in duh.' 7 

Ta razvoj se nanaša na postopen proces prenove naših 

instinktivnih čustvenih odzivov in impulzov volje v življenje 

čustev in volje, ki je v soglasju z novim razumevanjem 

sveta, ki ga prinaša duhovna znanost. Tovrstna 

preobrazba je v svojem bistvu postopen proces oplemenitenja 

čustvenega življenja in ozaveščanja nagibov volje. 

Za primer si lahko vzamemo naš odnos do drugih ljudi, 

ki se giblje med dvema skrajnostima, med sebičnostjo in 

ljubeznijo do drugih. Kje lahko najdemo vir za preobrazbo 

ljubezni do samega sebe v ljubezen do vseh drugih 

bitij? 'Modrost naredi človeka odprtega in sprejemljivega, 

zato ker je osnova, iz katere raste ljubezen do vseh 

stvari. Pridiganje o pomenu ljubezni je zaman. Ko modrost 

ogreje dušo, se ljubezen izlije iz nje ... Če se ljubezen 

in sočutje ne združita z modrostjo, se ne more pojaviti 

pristna pomoč. Če je nekdo, ki si je zlomil nogo in leži 

na ulici, obkrožen z ljudmi, ki so polni sočutja, obenem 

pa brez znanja, mu le ti ne zmorejo nuditi pomoči. Če pa 

pride zdravnik, ki ima znanje, kako se mora postopati z 

zlomljeno nogo, mu bo leta lahko pomagal, kajti njegova 

modrost bo spremenila njegovo sočutje v akcijo. Osnova 

vsej pomoči, ki jo premorejo ljudje, je v znanju, uvidu in 

sposobnosti.' 8 

Vse pozitivne antropozofske iniciative – waldorfske šole 

in vrtci, biodinamične kmetije, Camphill skupnosti 9 , antropozofske 

zdravstvene ustanove itd. – so plod osebnih 

sposobnosti in znanja posameznikov. Vir njihovega 

21

š i r i m o 

znanja so uvidi v 'večne ideje, ki so v ozadju vsega ... Ljudje 

so sposobni vsrkati te večne ideje, te duhovne podobe, 

in na ta način postati kreativni ... Ko se znanje preobrazi 

v modrost, duh ustvari predstavo. Duhovna znanost je 

takšna modrost in zaradi tega ima sposobnost, da postane 

zdravilna sila v večji meri kot karkoli drugega ... Skozi 

duhovno znanost se pretakajo v človeka sile, ki so polne 

življenja in ki ga ohranjajo mladostnega in močnega.' 10 

Tu je seveda možen povsem umesten ugovor, da se 'tudi 

v duhovni znanosti oziroma antropozofiji seznanjamo 

samo s koncepti in celo, ko prebiramo Okultno znanost 

11 , najdemo v njej zgolj koncepte; in to branje nam še 

ne omogoči, da bi zaznali (kaj več) ... Vendar ima knjiga 

Okultna znanost dvojni cilj. Prvi je v tem, da se seznanimo 

s tem, kar je v njej sporočeno. Ampak to še ni vse; če 

ste prebrali Okultno znanost na tak način, kot se berejo 

druge knjige, potem boste seznanjeni samo z vžigalico ... 

Nesmiselno je trditi, da mi bo knjiga dala ogenj, če mi da 

vžigalico. Vendarle ta vžigalica še ni ogenj ... Kljub temu 

se bo pojavila kot ogenj v primeru, če jo boste prižgali. In 

če vam ne uspe prvič, potem jo podrgnite drugič in tako 

naprej. Takšna je zadeva z Okultno znanostjo. Če ste je 

prebrali tako kot katerokoli drugo knjigo, potem imate 

le vžigalico. Če pa ste le-to podrgnili na pravilen način 

ob vašo celo človeško naravo, potem boste opazili, da se 

je vnela. Morda se je prižgala samo v majhnem obsegu, 

vendar se vsekakor lahko vname ... Dejstvo je, da morate 

najprej spoznati vžigalo, ker bi se v nasprotnem primeru 

lahko predali iluziji, da se lahko ogenj prižge z buciko. 

Seveda ga ne morete prižgati z buciko – to je, s pomočjo 

moderne znanosti – temveč samo s pravim in resničnim 

vžigalom,' 12 ki ga predstavlja duhovna znanost. 

Preobrazba abstraktne narave modernega mišljenja v 

mišljenje, ki je prežeto s čustvi in impulzi za udejanjanje 

duhovnih idealov v svetu, v katerem živimo, vsekakor 

ni enostavna zadeva. To je razvidno, če si za praktičen 

primer vzamemo naš odnos do božičnih praznikov. 'Za 

mnoge moderne ljudi ni božič nič več kot priložnost za 

dajanje in sprejemanje daril, nekaj, kar praznujejo vsako 

leto zaradi navade. Božično praznovanje je postalo 

prazna fraza tako kot mnoge druge stvari v modernem 

življenju. In ravno zaradi tega, ker je tako mnogo stvari 

postalo prazne fraze, je moderno življenje tako polno razdejanj 

in kaosa. To je globlji razlog nereda v modernem 

življenju. 

Če bi lahko razvili prave občutke za tisto, kar se je prelevilo 

v prazne besede, prazne fraze modernega življenja, 

in če bi nam lahko ta občutja omogočila najti prave impulze, 

ki so potrebni za prenovo, potem bi bila ta skupnost, 

ki sama sebe imenuje antropozofska skupnost, vredna 

svojega obstoja. Potrebno je razumeti, kako grozno je, da 

se naj bi takšni dogodki, kot je božični praznik, vzdrževali 

zgolj kot fraze. Morali bi biti sposobni razumeti, da se 

takšen odnos v prihodnje ne bi smel nadaljevati in da se 

mora mnogim stvarem dati novo vsebino, tako da bi bili 

namesto delovanja iz starih navad sposobni delovati iz 

novih in svežih uvidov. Če ne moremo najti notranjega 

poguma, ki je potreben za to, potem sodelujemo pri laži, 

ki ohranja vsakoletni božični praznik kot izpraznjeno frazo. 

Potem ga praznujemo brez resničnega občutja. Ali se 

lahko zares dvignemo do najvišjih človeških idealov, ko 

vsako leto dajemo in prejemamo darila zaradi navade? 

Ali dvignemo same sebe do najvišjih človeških misli, ko 

poslušamo besede – ki so ravno tako postale izpraznjene 

– ki jih govorijo predstavniki te ali one verske skupnosti? 

Morali si bi prepovedati nadaljevanje te notranje izpraznjenosti 

naših božičnih praznovanj. Morali bi sprejeti 

notranjo odločitev, da damo resnično in vredno vsebino 

takšnemu prazniku, ki bo omogočil človeštvu, da razume 

smisel svojega obstoja. 

Ko boste zaradi navade stali pred božičnim drevescem in 

odpirali darila ter prebirali božične čestitke, ki vsebujejo 

običajne fraze, se vprašajte, ali zmorejo občutki v vaših 

srcih in dušah dvigniti človeštvo do razumevanja smisla 

in pomena njegovega zemeljskega obstoja. Vse težave in 

bridkosti našega časa imajo svoj vzrok v tem, da ne zmoremo 

najti poguma, da se dvignemo nad prazne fraze našega 

obdobja.' 13 

Steiner je v mnogih predavanjih podal več kot dovolj razlag 

o duhovnih dogajanjih, ki so pripeljali do praznovanja 

in še vedno delujejo v času božiča. 'Če bi bili danes 

sposobni uvideti ... kako lahko pridemo do poznavanja 

vesoljnega sveta, potem bi morali upreti pogled v notranje 

globine človeškega bitja. In pravi čas za to je v sredini 

zimskega obdobja, ob božiču. Poskusite razumeti polni 

pomen te božične misli, kajti dandanes obstaja resnična 

potreba po oživljanju takšnih starih navad, kot so božične 

– kajti to so postale stare navade – tako da bomo postali 

znova iskreni v našem doživljanju letnega ciklusa ... Takšno 

pozunanjenje in plitvost se mora v resnici smatrati 

za vzroke, ki so pripeljali do velikih težav in nadlog, s 

katerimi se človeška civilizacija sooča v današnjih časih. 

Tukaj se mora iskati resnično krivdo; le ta je v ohranjanju 

starih navad in nepripravljenosti za prenovo, na primer 

tega, kar naj bi bila božična misel in božično razpoloženje. 

Ljudje potrebujemo takšen temeljit preporod. Ta impulz 

za prenovo je potreben zato, ker lahko postanemo človeški 

v pravem pomenu te besede le takrat, ko bomo našli 

duhovni del našega bitja v svetu, ki nas obdaja, točno v 

času, ko je zemlja odeta v snežni plašč. Potem bomo lahko 

ponovno praznovali božič kot iskreni in pristni ljudje.' 14 

22

o b z o r j a 

Kajti 'božični praznik, ki se pojavi vsako leto v najtemnejšem 

letnem času, je kot mogočni svetlobni steber, 

ki obstaja z namenom, da se lahko vedno znova spomnimo 

našega duhovnega porekla, da lahko postanemo 

močnejši s pomočjo vedenja, da smo pripotovali iz 

duhovnega v fizični svet ... Ljudje bodo zmožni pridobivati 

moč za njihovo fizično življenje iz takšnega preobraženega 

doživljanja božiča, ki jih bo na pravilen način 

spominjalo na njihov duhovni izvor.' 15 

Eno od najbolj neprijetnih doživetij v spoznavanju načina 

življenja članov antropozofske skupnosti v Angliji 

je bilo božično praznovanje v antropozofski družini, v 

katero sem bil prijazno povabljen. V primerjavi z običajnim 

načinom praznovanja božičnega večera je bila 

edina razlika v okrasitvi božičnega drevesca; na njem 

so bili namreč simboli, ki jih je Steiner predstavil in opisal 

v enem od njegovih božičnih predavanj. To je bilo 

vsekakor premalo, da bi lahko mojo dušo nahranilo z 

božičnim duhom. Prav nasprotno, to je bilo zame doživetje, 

ki je potrdilo duhovno izpraznjenost tradicionalnega 

praznovanja božiča. 

Sedaj bi se lahko vprašali, kako je možno, da se takšne 

navade nadaljujejo celo med člani gibanja, ki nosi v sebi 

potenciale za prenovo celotne družbe. Eden od razlogov 

je v tem, da vsekakor ne zadostuje, če se 'antropozofijo 

preprosto posluša ali bere, temveč bi jo morali 

sprejeti v živo dušo. Bistvenega pomena je, da se mora 

to, kar je bilo sprejeto, predelati v mislih in se preseliti 

v čustveno življenje ... Antropozofija ne bi smela biti 

abstraktna teorija, temveč resnično življenje. Njena narava 

je resnično življenje. Če postane abstraktna teorija, 

je to mnogokrat slabša teorija od drugih, ne pa boljša. 

Ampak antropozofija postane abstraktna teorija samo 

takrat, ko se jo naredi takšno – to pomeni, takrat ko je 

nekdo ugonobi. Še vedno se ne razume v zadostni meri, 

da antropozofija ni le pojmovanje sveta, ki je drugačno 

od drugih, temveč se mora tudi sprejeti drugače. Njeno 

naravo se prepozna in izkusi samo tedaj, ko se jo sprejme 

na drugačen način (od običajnega).' 16 

Tako lahko vidimo, da tudi antropozofsko pojmovanje 

sveta – ki je v svoji osnovni naravi terapija za preseganje 

praznih fraz, ki jih lahko slišimo in beremo dandanes 

vsepovsod – ni imuno pred tem, da samo podleže 

tej nevarni okužbi, če jo ljudje ne jemljejo dovolj resno. 

Kajti antropozofske aktivnosti 'morajo biti izvajane s srcem 

in razumom,' 17 tako da bodo postale integralni del 

naših osebnosti in da nam bodo uvidi, ki jih pridobivamo 

s pomočjo duhovne znanosti, 'pomagali usmerjati 

naša življenja v harmoniji z velikimi cilji človeštva.' 18 

Opombe: 

1, 7 Steiner, Social Issues, Basel, 5.01.1920 

2, 4 Rudolf Steiner - Essential Readings, selected & edited by R. Seddon, 

1988 

3 Steiner, Old and New Methods of Initiation, Dornach, 17.02.1922 

5 Steiner, Mystery of the Universe, Dornach, 25.04.1920 

6 Steiner, Rosicrucian Wisdom, Munich, 5.06.1907 

8, 10 Steiner, Isis Mary Sophia, Berlin, 14.02.1907 

9 Camphill skupnosti so skupnosti za ljudi s posebnimi potrebami, ki živijo 

skupaj z družinami ali posamezniki, ki so njihovi skrbniki. Začetnik 

teh skupnosti je bil Karl König, zdravnik židovskega porekla, ki je 

emigriral v Anglijo, ko so nacisti prevzeli oblast Avstriji. 

11 Occult Science, An Outline, Rudolf Steiner Press, 1979 (prva izdaja v 

angleščini 1914) 

12 Steiner, Spiritual Relations in the Human Organism, Dornach, 23.10.1922 

13 Steiner, Isis Mary Sophia, Dornach, 24.12.1920 

14 Steiner, Reverse Ritual, Dornach, 23.12.1922 

15 Steiner, vir neznan 

16, 17 Steiner, Anthroposophical Leading Thoughts, Rudolf Steiner Press, 

1985 

18 Steiner, Esoteric Christianity & the Mission of Christian Rosenkreutz, 

Munich, 18.11.1911 

Anthroposophy as a Source and Method of Metamorphosis of the Whole Life of Soul 

The thoughts and mental pictures of the human being during earthly life are no more than mirror images of 

the external world. The thoughts are dead shadows of something that was full of life before we descended into 

earthly existence… How we can achieve that our thoughts will come to life again? 

If we could develop the right feelings for what have become 

empty words, empty phrases, in modern life, and if these feeling 

could enable us to find the impulses needed for renewal, 

then this community that call itself the anthroposophical 

community would be worthy of its existence. All the trouble 

and the sorrow of our time is due to this: we cannot find the 

courage to lift ourselves above the empty phrases of our age .. 

For this is not enough that Anthroposophy should be simply 

listened to or read, but it should be received into the living 

soul. It is essential that was has been received should be worked 

upon in thought and carried into the feelings. Anthroposophy 

should not be abstract theory but real life. Real life, 

that is its true nature. 

23

š i r i m o o b z o r j a 

Izšla je pripoved o čarobnih svetovih Zemlje 

ustvarjena za male in velike otroke: 

V SVETU VILINSKIH BITIJ 

avtorja Marka Pogačnika, 

z ilustracijami slikarke Simone Čudovan 

Naročite jo lahko na email 

drustvo.vitaaa@gmail.com, 

ali na telefon: 040 835 523 

24

Revija Svitanje - Zima 2012

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?