Revija Svitanje - Zima 2012

š i r i m o
znanja so uvidi v 'večne ideje, ki so v ozadju vsega ... Ljudje
so sposobni vsrkati te večne ideje, te duhovne podobe,
in na ta način postati kreativni ... Ko se znanje preobrazi
v modrost, duh ustvari predstavo. Duhovna znanost je
takšna modrost in zaradi tega ima sposobnost, da postane
zdravilna sila v večji meri kot karkoli drugega ... Skozi
duhovno znanost se pretakajo v človeka sile, ki so polne
življenja in ki ga ohranjajo mladostnega in močnega.' 10
Tu je seveda možen povsem umesten ugovor, da se 'tudi
v duhovni znanosti oziroma antropozofiji seznanjamo
samo s koncepti in celo, ko prebiramo Okultno znanost
11 , najdemo v njej zgolj koncepte; in to branje nam še
ne omogoči, da bi zaznali (kaj več) ... Vendar ima knjiga
Okultna znanost dvojni cilj. Prvi je v tem, da se seznanimo
s tem, kar je v njej sporočeno. Ampak to še ni vse; če
ste prebrali Okultno znanost na tak način, kot se berejo
druge knjige, potem boste seznanjeni samo z vžigalico ...
Nesmiselno je trditi, da mi bo knjiga dala ogenj, če mi da
vžigalico. Vendarle ta vžigalica še ni ogenj ... Kljub temu
se bo pojavila kot ogenj v primeru, če jo boste prižgali. In
če vam ne uspe prvič, potem jo podrgnite drugič in tako
naprej. Takšna je zadeva z Okultno znanostjo. Če ste je
prebrali tako kot katerokoli drugo knjigo, potem imate
le vžigalico. Če pa ste le-to podrgnili na pravilen način
ob vašo celo človeško naravo, potem boste opazili, da se
je vnela. Morda se je prižgala samo v majhnem obsegu,
vendar se vsekakor lahko vname ... Dejstvo je, da morate
najprej spoznati vžigalo, ker bi se v nasprotnem primeru
lahko predali iluziji, da se lahko ogenj prižge z buciko.
Seveda ga ne morete prižgati z buciko – to je, s pomočjo
moderne znanosti – temveč samo s pravim in resničnim
vžigalom,' 12 ki ga predstavlja duhovna znanost.
Preobrazba abstraktne narave modernega mišljenja v
mišljenje, ki je prežeto s čustvi in impulzi za udejanjanje
duhovnih idealov v svetu, v katerem živimo, vsekakor
ni enostavna zadeva. To je razvidno, če si za praktičen
primer vzamemo naš odnos do božičnih praznikov. 'Za
mnoge moderne ljudi ni božič nič več kot priložnost za
dajanje in sprejemanje daril, nekaj, kar praznujejo vsako
leto zaradi navade. Božično praznovanje je postalo
prazna fraza tako kot mnoge druge stvari v modernem
življenju. In ravno zaradi tega, ker je tako mnogo stvari
postalo prazne fraze, je moderno življenje tako polno razdejanj
in kaosa. To je globlji razlog nereda v modernem
življenju.
Če bi lahko razvili prave občutke za tisto, kar se je prelevilo
v prazne besede, prazne fraze modernega življenja,
in če bi nam lahko ta občutja omogočila najti prave impulze,
ki so potrebni za prenovo, potem bi bila ta skupnost,
ki sama sebe imenuje antropozofska skupnost, vredna
svojega obstoja. Potrebno je razumeti, kako grozno je, da
se naj bi takšni dogodki, kot je božični praznik, vzdrževali
zgolj kot fraze. Morali bi biti sposobni razumeti, da se
takšen odnos v prihodnje ne bi smel nadaljevati in da se
mora mnogim stvarem dati novo vsebino, tako da bi bili
namesto delovanja iz starih navad sposobni delovati iz
novih in svežih uvidov. Če ne moremo najti notranjega
poguma, ki je potreben za to, potem sodelujemo pri laži,
ki ohranja vsakoletni božični praznik kot izpraznjeno frazo.
Potem ga praznujemo brez resničnega občutja. Ali se
lahko zares dvignemo do najvišjih človeških idealov, ko
vsako leto dajemo in prejemamo darila zaradi navade?
Ali dvignemo same sebe do najvišjih človeških misli, ko
poslušamo besede – ki so ravno tako postale izpraznjene
– ki jih govorijo predstavniki te ali one verske skupnosti?
Morali si bi prepovedati nadaljevanje te notranje izpraznjenosti
naših božičnih praznovanj. Morali bi sprejeti
notranjo odločitev, da damo resnično in vredno vsebino
takšnemu prazniku, ki bo omogočil človeštvu, da razume
smisel svojega obstoja.
Ko boste zaradi navade stali pred božičnim drevescem in
odpirali darila ter prebirali božične čestitke, ki vsebujejo
običajne fraze, se vprašajte, ali zmorejo občutki v vaših
srcih in dušah dvigniti človeštvo do razumevanja smisla
in pomena njegovega zemeljskega obstoja. Vse težave in
bridkosti našega časa imajo svoj vzrok v tem, da ne zmoremo
najti poguma, da se dvignemo nad prazne fraze našega
obdobja.' 13
Steiner je v mnogih predavanjih podal več kot dovolj razlag
o duhovnih dogajanjih, ki so pripeljali do praznovanja
in še vedno delujejo v času božiča. 'Če bi bili danes
sposobni uvideti ... kako lahko pridemo do poznavanja
vesoljnega sveta, potem bi morali upreti pogled v notranje
globine človeškega bitja. In pravi čas za to je v sredini
zimskega obdobja, ob božiču. Poskusite razumeti polni
pomen te božične misli, kajti dandanes obstaja resnična
potreba po oživljanju takšnih starih navad, kot so božične
– kajti to so postale stare navade – tako da bomo postali
znova iskreni v našem doživljanju letnega ciklusa ... Takšno
pozunanjenje in plitvost se mora v resnici smatrati
za vzroke, ki so pripeljali do velikih težav in nadlog, s
katerimi se človeška civilizacija sooča v današnjih časih.
Tukaj se mora iskati resnično krivdo; le ta je v ohranjanju
starih navad in nepripravljenosti za prenovo, na primer
tega, kar naj bi bila božična misel in božično razpoloženje.
Ljudje potrebujemo takšen temeljit preporod. Ta impulz
za prenovo je potreben zato, ker lahko postanemo človeški
v pravem pomenu te besede le takrat, ko bomo našli
duhovni del našega bitja v svetu, ki nas obdaja, točno v
času, ko je zemlja odeta v snežni plašč. Potem bomo lahko
ponovno praznovali božič kot iskreni in pristni ljudje.' 14
22