26.03.2016 Views

Revija Svitanje - Zima 2012

Letnik VIII, številka 4

Letnik VIII, številka 4

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

o b z o r j a<br />

Preden se soočimo z nevarnostmi, ki jih s seboj prinaša<br />

tovrstno mišljenje, si oglejmo eno od njegovih pozitivnih<br />

strani. 'Misli v naši duši omogočajo svobodo ravno zaradi<br />

tega, ker niso žive; takšne misli tvorijo osnovo za človekovo<br />

svobodo zaradi tega, ker so mrtve in tako nimajo<br />

moči, da bi nas prisilile (v karkoli). Človek lahko postane<br />

svobodno bitje v današnjem času, ker se mora ukvarjati z<br />

mrtvimi mislimi namesto z živimi.' 4<br />

Med negativnimi posledicami mišljenja – ki je podobno<br />

gledališču senc, ki odseva to, kar je v duhovnem svetu<br />

polno življenja – je tudi pojav modernega abstraktnega<br />

mišljenja. Sam izraz ima izvor v latinskem abstractus, kar<br />

pomeni: odstranjen od konkretne resničnosti. Rezultat<br />

tega so misli in besede, ki so odstranjene od pravega, to<br />

je duhovnega življenja. S pomočjo te razlage lahko razumemo,<br />

zakaj smo v sedanjih časih, ko prevladuje materialistično<br />

mišljenje, ki je v svoji osnovni naravi teoretičen,<br />

abstrakten način razmišljanja, dobesedno preplavljeni z<br />

izpraznjenimi mislimi, z besedami brez pravega pomena,<br />

še posebno, kadar se uporablja takšne izraze, ki se ne nanašajo<br />

na fizične zaznave, kot so svoboda, enakost, bratstvo,<br />

demokracija, napredek, ljubezen, resnica itd. 'Če<br />

preiskujemo, kaj se dogaja v zunanjem življenju, potem<br />

moramo reči, da je materializem povzročil porast praznega<br />

govorjenja, sorodnika hinavstva, celo do te mere, da<br />

to vključuje tudi človekovo etično doživljanje. To se bo<br />

sčasoma poslabševalo, če si človeštvo ne bo pomagalo z<br />

znanjem, ki vodi k duhu in ki se mora združiti z dvigom<br />

našega notranjega moralnega čuta. Pridobiti si moramo<br />

spoznanje, kako se duhovno-znanstveno dojemanje sveta<br />

navezuje na naloge in celotno dostojanstvo človeka ... To<br />

je zelo potrebno za moderno človeštvo in najbolje bi bilo<br />

najti nove izraze, nove oblike izražanja, s katerimi bi lahko<br />

opisali ta del naloge, ki jo ima duhovna znanost.' 5<br />

To je naloga, da se omogoči vstajenje mišljenja iz 'mineralne<br />

grobnice' prevladujoče materialistične kulture razmišljanja.<br />

In kako lahko dosežemo, da bodo 'naše misli spet<br />

oživljene kot žive misli? ... To ni vprašanje, kako posedovati<br />

nekakšno abstraktno poznavanje duhovno-znanstvenih<br />

resnic, temveč vprašanje njihove neposredne uporabe<br />

v življenju, tako da raziskujemo socialne probleme, izobraževalne<br />

probleme – dejansko cel spekter človeškega<br />

življenja – s stališča resnične duhovne modrosti ... To ni<br />

povod, da se izjavi, da je duhovna znanost znanost duha,<br />

temveč vprašanje, kako se lahko duhovno znanost vzame<br />

resno v vsakdanjem življenju.' 6 Seveda, na osnovi naših<br />

življenjskih izkušenj nam je lahko jasno, da se pri uvajanju<br />

resničnih sprememb v vsakdanjem življenju pojavljajo<br />

mnoge ovire. Zato nas ne bi smelo presenetiti, da 'ni<br />

bilo možno voditi intelektualnega življenja v smeri tega,<br />

kar bi nas lahko zadovoljilo, zaradi tega ker se ljudje želijo<br />

izogniti ravno temu, kar duhovna znanost smatra pravilno<br />

za današnje človeštvo. Potem ko ljudje prepoznajo izsušenost,<br />

suhoparnost in enostranskost intelektualizma,<br />

ne morejo enostavno izvleči čustva ven iz nekakšnega<br />

pred-intelektualističnega, prvobitnega, elementarnega<br />

področja in tako izboljšati sebe kot razumskega bitja. Navsezadnje,<br />

v tem neukročenem elementu ne moremo najti<br />

ničesar, kar bi lahko cepili na podlago naše civilizacije, ki<br />

je prežeta z intelektom ... Namesto tega moramo v naši<br />

duši izvajati vaje, tako da bomo naše misli, ki prihajajo in<br />

odhajajo, spremljali z živimi občutji. Enostranski intelektualci<br />

imajo suho in neplodno miselno življenje, zato ker<br />

dovolijo svojim mislim, da begajo sem ter tja na področju<br />

znanosti, ki je tako oddaljeno od resničnega življenja, ali<br />

pa živijo lahkomiselno iz dneva v dan. V nasprotju s tem<br />

si s pomočjo duhovno-znanstvenih vaj prizadevamo za<br />

koncentracijo in poglabljanje našega mišljenja in za razvoj<br />

koncentriranih čustev do te mere, da lahko sovražimo ali<br />

ljubimo, da smo lahko veseli ali jezni o tem, kar razmišljamo,<br />

tako kot lahko sovražimo in ljubimo ljudi in tako, kot<br />

smo lahko jezni na zunanje dogodke ... Če bomo razvili<br />

sile mišljenja, čustvovanja in volje, ki so običajno neaktivne<br />

znotraj nas, bomo na ta način našli pot v duhovni svet<br />

... skozi našo lastno dušo in duh.' 7<br />

Ta razvoj se nanaša na postopen proces prenove naših<br />

instinktivnih čustvenih odzivov in impulzov volje v življenje<br />

čustev in volje, ki je v soglasju z novim razumevanjem<br />

sveta, ki ga prinaša duhovna znanost. Tovrstna<br />

preobrazba je v svojem bistvu postopen proces oplemenitenja<br />

čustvenega življenja in ozaveščanja nagibov volje.<br />

Za primer si lahko vzamemo naš odnos do drugih ljudi,<br />

ki se giblje med dvema skrajnostima, med sebičnostjo in<br />

ljubeznijo do drugih. Kje lahko najdemo vir za preobrazbo<br />

ljubezni do samega sebe v ljubezen do vseh drugih<br />

bitij? 'Modrost naredi človeka odprtega in sprejemljivega,<br />

zato ker je osnova, iz katere raste ljubezen do vseh<br />

stvari. Pridiganje o pomenu ljubezni je zaman. Ko modrost<br />

ogreje dušo, se ljubezen izlije iz nje ... Če se ljubezen<br />

in sočutje ne združita z modrostjo, se ne more pojaviti<br />

pristna pomoč. Če je nekdo, ki si je zlomil nogo in leži<br />

na ulici, obkrožen z ljudmi, ki so polni sočutja, obenem<br />

pa brez znanja, mu le ti ne zmorejo nuditi pomoči. Če pa<br />

pride zdravnik, ki ima znanje, kako se mora postopati z<br />

zlomljeno nogo, mu bo le- ta lahko pomagal, kajti njegova<br />

modrost bo spremenila njegovo sočutje v akcijo. Osnova<br />

vsej pomoči, ki jo premorejo ljudje, je v znanju, uvidu in<br />

sposobnosti.' 8<br />

Vse pozitivne antropozofske iniciative – waldorfske šole<br />

in vrtci, biodinamične kmetije, Camphill skupnosti 9 , antropozofske<br />

zdravstvene ustanove itd. – so plod osebnih<br />

sposobnosti in znanja posameznikov. Vir njihovega<br />

21

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!