26.03.2016 Views

Revija Svitanje - Zima 2012

Letnik VIII, številka 4

Letnik VIII, številka 4

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

o b z o r j a<br />

Kaj je biodinamika?<br />

13. del<br />

Izdelava kompostnega kupa<br />

Do zdaj nam mora biti že jasno, da je kompost pomemben<br />

korak za zdravje rastlin. Vsi bi morali razmišljati,<br />

kako vrtne in dvoriščne ostanke reciklirati v bogat,<br />

močno delujoč kompost. Najprej kompostni kup postavite<br />

na najboljše možno mesto v vrtu. V majhnem<br />

dvorišču morda ne boste imeli veliko izbire. Toda če je<br />

mogoče, izdelajte kompostni kup nekje v senci neagresivnih<br />

listnatih dreves. Evropejci imajo najraje starejšo<br />

lesko. Na severozahodu je najboljša jelša. Javor in njegovi<br />

sorodniki so druga možna izbira, saj so njihove<br />

korenine napadalne. Jelka je prav tako druga alternativa<br />

– kompostne bakterije težko predelajo smole iglavcev.<br />

Zadnja možnost bi bila drevesa, kot je cedra, z iglicami,<br />

ki so težko prebavljive, ali oreh, ki izloča alergene<br />

kemikalije ter tako onemogoča rast drugih rastlin.<br />

Naslednji korak je izdelava kompostnega kupa. Pomaga,<br />

če področje najprej odpremo, tako da zemeljski organizmi<br />

lažje vstopijo. Potem položimo sloj stebelnih<br />

ostankov, kot na primer sončnična stebla. Ti materiali<br />

dlje časa razpadajo, vendar omogočajo pod kupom cirkulacijo<br />

zraka, tako da stvari ostanejo aerobne. Lahko<br />

bi uporabili gozdne veje, vendar bi potem imeli ovire<br />

pri izkopavanju zrelega kompost. Če imate možnost,<br />

lahko dodate perforirano cev za zračenje.<br />

Gradnja kompostnega kupa<br />

Potem dodajajte izmenično plasti rjave snovi (odpadki<br />

z visoko vsebnostjo ogljika) in zelene snovi (odpadki<br />

z visoko vsebnostjo dušika). Rjava snov bi lahko bilo<br />

staro listje ali trava – zadostuje 7 do 15 cm. Zelena snov<br />

je lahko pokošena trava ali dušični odpadki, kot je staro<br />

zrnje kave. (Zrnje kave se smatra kot zeleno, čeprav<br />

je s praženjem postalo rjavo.) Za vsako zeleno plastjo<br />

je čas, da poškropimo z nekoliko zbirnega kompostnega<br />

pripravka po Pfeifferju, ki ga po želji raztopimo v<br />

škropilnici deževnice. Potem pokrijemo zeleno snov s<br />

tanko plastjo vrtne prsti.<br />

Naša prst vsebuje precejšnjo količino ilovice, zato je ni<br />

potrebno preveč dodajati. Lahko dodate tudi kameno<br />

moko, apnenec ali mineralna gnojila. Plast prsti služi<br />

mnogim namenom – ujame morebitni amonijak, ki ga<br />

oddaja zelena snov in tako zaščiti hranila. Plast prsti<br />

služi kot vir mineralov za kompostne organizme. In<br />

prst omogoča preventivno cepljenje za mnoge organizme<br />

v zemlji. Biodinamika pravi, da ima ilovica pomembno<br />

vlogo pri posredovanju med komplementarnima<br />

poloma sil rasti. Nato ponavljajte z dodajanjem<br />

plasti s toliko materiala, kot ga imate. Ko je kup narejen,<br />

dodajte krovno plast, ki ima vlogo 'kože' ali ločnice.<br />

Steiner je trdil, da se življenjske sile znotraj kupa<br />

reflektirajo od zunanjega roba in se ojačajo na sredini.<br />

Kadar na ta način gradimo plasti, jih lahko vedno kasneje<br />

še nekaj dodamo. To zaporedje je dobro na dvorišču,<br />

kjer pridobimo materiale za kompost, na primer<br />

pokošeno travo – vsak teden manjšo količino. Če je<br />

material suh, boste morali dodati nekaj vode. Po navadi<br />

pa delamo kompost v deževni sezoni, tako da to<br />

ni problem. Zato si jaz ne delam skrbi okoli ravnanja<br />

vrha, da bi absorbiral dež. Dosti več možnosti je, da<br />

bomo imeli problem s preobilico dežja. V najboljšem<br />

primeru naj bi bile kompostne snovi mokre toliko kot<br />

ožeta goba. Če so premokre, ni dovolj zraka. Če so presuhe,<br />

pa se razpad dogaja predolgo.<br />

Da bi dvorišče obdržali čisto, lahko kompostirate v<br />

zaboju. Ni problema – le slediti morate istim vodilom<br />

pri izdelavi plasti. Sam uporabljam star stavbni les od<br />

palet, iz katerega naredim zaboje iz letev. Pazite, da<br />

je dovolj prostora med letvami, da lahko vstopa zrak.<br />

Zaboj naj bi bil najmanj kubični meter velik, da lahko<br />

generira dovolj toplote za dobro kompostiranje. Lahko<br />

kupite narejene plastične zaboje. Lahko uporabite tudi<br />

žične valje od žične ograje.<br />

Navdušenci za kompostiranje bi radi dodajali vse mogoče<br />

stvari – kot na primer kuhinjske ostanke. Dobro<br />

razmislite glede tega. Blizu mesta bi lahko privabili<br />

podgane in nezaželene škodljivce. Sam za kompostiranje<br />

raje ne uporabljam nobenih snovi iz kuhinje. Res<br />

je, da bi lahko morda naredil nekaj več komposta s kuhinjskimi<br />

ostanki, vendar bi bila dodatna količina le<br />

17

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!