Revija Svitanje - Zima 2012

More documents

Recommendations

Info

Š i r i m o o b z o r Modrost čebel Osnove bio-dinamičnega čebelarjenja Erik Berrevoets pri umetnem oplojevanju, odvrača človeka od želje po čebelarjenju. A čebele so ga vedno bolj fascinirale in odločil se je raziskati alternativne prakse čebelarjenja. Najprej je prišel do ugotovitve, da čebele človeku z veseljem dovolijo, da jih od blizu opazuje, agresivno se odzovejo le, če hoče posegati v panj. Prišel je do zaključka, da imajo čebele raje, da jih človek pusti pri miru. Našel je le nekaj knjig, ki so veliko govorile o potrebi, da se uvede bolj etičen odnos do dela s čebelami, o naravnih načinih odpravljanja nadlog in bolezni, o tem, da je potrebno zmanjšati uporabo kemijskih sredstev in kako pomembno je, da se izogibamo komercialnemu čebelarjenju. Zelo malo pa je našel napotkov za delo s čebelami in panji. 'Bolj ko človek proučuje ta bitja in njihov način življenja, bolj spoznava, da je v njihovem načinu bivanja in v tem, kar počnejo, velika modrost.' Rudolf Steiner Uvod v duhovni pristop k čebelarjenju Več kot 90 let od tega, kar je Rudolf Steiner prvič podal serijo svojih predavanj o čebelah, število čebeljih družin drastično upada. Prav zato je pomembno, da pregledamo njegova predavanja, proučimo njegove pripombe in dognanja, da bi v njih lahko našli predloge, kako izboljšati situacijo. Pozitivni učinki Steinerjevih odkritij na področju poljedelstva in pedagogike so danes vse bolj vidni, povečano je zanimanje za waldorfske šole ter bio-dinamično vrtnarjenje in kmetovanje. Njegove raziskave o naravi čebel pa so le malo vplivale na čebelarsko prakso in na naše razumevanje narave čebel. Avtor knjige se je za čebelarstvo začel zanimati prav zaradi žalostnega stanja čebel po svetu. Vendar konvencionalno čebelarjenje kot edini način obvladovanja čebel priporoča opremo, ki se nepoučenemu zdi, kot bi bila namenjena čiščenju strupenih odplak ali nuklearne elektrarne. Takšna oprema, skupaj s pihalniki za odganjanje čebel, da bi jim laže odvzeli med, uporaba ogljikovega monoksida za anestezijo matic Posebno pomembna pa so bila Steinerjeva predavanja iz leta 1923 o naravi čebel. Predavanja pa, kljub njegovemu poznavanju osnov bio-dinamike, niso bila enostavno branje. Razkrila so mu povsem drugačen pogled na čebele in naravo. Na prvi pogled ne nudijo praktičnih navodil, vsebujejo pa globoko duhovno razumevanja modrosti narave. Nudijo bogato poznavanje čebel, vpliva gospodarstva in politike na čebelarstvo, pomena medu za človeštvo in velikega pomena čebel za rastlinstvo. Vse to lahko uporabimo kot osnovo za razumevanje alternativne prakse čebelarjenja. Ena ključnih ugotovitev, ki jih je predstavil Rudolf Steiner, je, da je treba celotno čebeljo družino razumeti kot organizem in ne kot zbir posameznih živali. Kot vsak organizem tudi čebelja družina nasprotuje vsem motnjam in izpostavljanju svojih notranjih procesov. To se jasno kaže v njihovi napadalnosti do tistih, ki to poskušajo. To odkritje je v avtorju močno odzvanjalo in odločil se je najti takšen način čebelarjenja, kjer ne bo potrebno vznemirjati čebelje družine, kjer bo lahko spoštoval integriteto čebelje družine kot organizma. Steinerjeva predavanja dajejo tudi vpogled v vzroke za nadloge, ki pestijo čebele ter kažejo na možne alternative konvencionalnim postopkom, ki problemov ne znajo razrešiti in pogosto vodijo v nove težave. Steiner kaže, ne le na medsebojno povezanost znotraj čebelje družine, temveč tudi na medsebojno povezanost med čebelami in rastlinami. Ta omogoča vzajemne koristi tako za žuželke kot rastline. To spoznanje je izjemnega pomena saj je, v nasprotju z vse večjo pozornostjo, ki jo človek namenja izumiranju morskih in rečnih ekosistemov ter izumiranju živalskih in 14
j a rastlinskih vrst, zelo malo pozornosti namenjene ekosistemu v zraku, med žuželkami. Čebele so le majhen del udomačenih žuželk, med katere spadajo tudi sviloprejke in hrošč, ki proizvaja smolo za izdelavo šelaka. Ljudem se izginjanje žuželk prej zdi pozitivno kot zaskrbljujoče. Pa vendar, če je izginjanje čebel pokazatelj izginjanja drugih vrst žuželk, bi to lahko imelo nepoznane posledice za vse človeštvo. Steinerjeva predavanja o čebelah Leta 1923 je imel Steiner serijo predavanj na temo čebel, os in mravelj, za delavce na Goetheanumu v Dornachu. Sledila so praktični predstavitvi čebelarjenja, ki jo je imel čebelar, g. Muller. Prav zaradi tega ni videl potrebe po tem, da bi govoril o praktičnih aspektih čebelarjenja in so njegova predavanja bolj teoretska. V njih je govoril o svojem pogledu na čebelarjenje, ki ga je predstavil g. Muller, zajemajo pa tudi odgovore na vprašanja poslušalcev. Steinerjeva predavanja o čebelarjenju so večplastna. Po eni strani dajejo podatke, ki temeljijo na njegovih raziskavah čebel in drugih žuželk. Po drugi strani pa prinašajo primere metodologije njegovega proučevanja duha in modrosti, ki se kaže v naravi. Z njimi je skušal poslušalce med drugim spodbuditi, da razvijejo globlje razumevanje čebel in narave tako, da kultivirajo svoje zavedanje o tem, kako nematerialna resničnost ali duhovna dimenzija vpliva na čutno zaznavni svet. Poskušal je tudi pokazati, kako pomembne za človeštvo so čebele in druge žuželke, saj imajo, s tem ko pri nabiranju medu oprašujejo prehranske pridelke, pomembno vlogo pri revitalizaciji življenja rastlin. V uvodu v svoje predavanje je govoril o tem, da lahko duhovno raziskovanje pokaže na enkratno naravo čebel kot posledico delovanja kozmosa na čebeljo družino, posebno vpliv Venere. Prikazal je tudi, kako se unikaten način reprodukcije v čebelji družini in njena socialna struktura kažejo v posebnem odnosu, ki ga imajo čebele do cvetlic. Duhovni element, ki ga čebele dobijo od cvetlic ob nabiranju nektarja in cvetnega prahu in s katerim se hranijo, ustvarja posebne značilnosti čebelje družine. Ta duhovni element je prisoten tudi v medu. V prvem predavanju (26. novembra) Steiner še naprej govori o kozmičnih vplivih na naravo čebel. Pokaže, kako so različni tipi čebel v čebelji družini rezultat delovanja sonca in drugih kozmičnih sil, preko heksagramske oblike njihove satnice, kakor tudi različne dolžine izpostavljenosti tem vplivom, v času razvoja od jajčeca do polne zrelosti čebele. Povedal je tudi, kako taki vplivi delujejo na druge aspekte čebelje družine, kot je rojenje. Da bi mogli bolje razumeti delovanje čebelje družine, je pokazal na podobnosti med čebeljo družino in človeškim telesom. Potem ko je razložil notranje značilnosti čebelje družine, je raziskal povezavo med čebelami in življenjem rastlin, da pokaže, da obstajajo dokazi, da je v naravi nekakšna modrost. Razumevanje te modrosti je prvi korak k izboljšanju konvencionalnih čebelarskih praks, kot je na primer vpliv umetnega hranjenja čebel na dolgoročno počutje čebelje družine. Steiner je napovedal, da bo v primeru, da s takšno prakso še naprej ignoriramo naravne procese v čebelji družini, prišlo do dolgoročnih negativnih posledic. V drugem predavanju (28. november) se je odzval na članek o zmožnosti čebel, da vidijo barve. Kritiziral je zaključke o čebelah in naravi, do katerih so v svojih raziskavah prišli konvencionalni znanstveniki. Kritičen je bil do njihovih predpostavk, da so učinki, ki so jih opazili, enako pomembni tako za živali, kot so za ljudi. Poudaril je, da so kemijski procesi, ki jih dobijo preko vonja in okusa, za živali bolj pomembni kot za ljudi. Kritiziral je tudi uradno znanost, ki preko nadzora znanstvenih revij določa, kaj naj bi smatrali za resnico, ter preprečuje dostop alternativnim pristopom. Zaključil je, da ima konvencionalna znanost, zaradi načina vodenja raziskav, zelo malo ponuditi čebelarjem. V tem predavanju je komentiral tudi pomen hranjenja čebel za njihovo dobro počutje in učinke umetnega hranjenja. V tretjem predavanju (1. december) je v odgovor na nek članek, ki je govoril o prednostih zdravil iz medu za otroke, izpostavil pomanjkljivosti konvencionalne znanosti v oziru na prehranske raziskave. Trdil je, da mora ta usvojiti holistični pogled, in da morajo, namesto da naštevajo prednosti določene hrane tako, da jo razstavijo na njene kemijske komponente, opisovati prednosti, ki izvirajo iz značilnosti duhovnih elementov, ki tičijo za njihovim nastankom. Pomen tega je prikazal z razlago koristnosti medu za ljudi. Pri tem se je skliceval na unikatno dejstvo, da le-ta izvira iz rastlinskega nektarja, ki je nabran in pretvorjen v med, nato je shranjen v šeststraničnih satnicah. Odgovoril je tudi na vprašanje glede povezave med čebelami in ljudmi ter o vplivu planetov na proizvodnjo medu. O povezavi med čebeljo družino in čebelarjem pa je natančneje govoril v svojem četrtem predavanju (5. december). Osredotočil se je na zmožnost čebel, da 15
Page 2 and 3: K a z a l o S V I T A N J E Revija
Page 4 and 5: B i o d i n a m i k a Pogled v 'Zim
Page 6 and 7: i o d i n a m i k a je postala pred
Page 8 and 9: i o d i n a m i k a in bo nadaljeva
Page 10 and 11: i o d i n a m i k a Dostojanstvo ze
Page 12 and 13: Z d r a v j e i n p r Proso - sreda
Page 16 and 17: š i r i m o prepoznajo čebelarja.
Page 18 and 19: š i r i m o majhna. Dosti bolje je
Page 20 and 21: š i r i m o Osnove antropozofije A
Page 22 and 23: š i r i m o znanja so uvidi v 've
Page 24: š i r i m o o b z o r j a Izšla j

Revija Svitanje - Zima 2012

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?