You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
v p r a k s i<br />
Biodinamika s<br />
pridihom Mediterana<br />
Breda Medvešček<br />
Z Evgenijo Pejič in Darjo Trgo smo se pogovarjale<br />
v koprskem Središču Rotunda, kjer sta v imenu<br />
Društva Ajda Istra novembra organizirali štiridnevni<br />
tečaj o osnovah biodinamike.<br />
Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda<br />
Istra je letos praznovalo šele svoj prvi rojstni dan.<br />
Biodinamika na Obali pa se seveda ni začela šele z<br />
registracijo društva, ki ima sedež na naslovu Dilici<br />
15, kjer na pobočju nad rečico Rokavo, pritokom reke<br />
Dragonje, stoji slikovita ekološka kmetija zakoncev<br />
Pejič – Evgenije in Darka, ampak veliko prej.<br />
Biodinamično kmetovanje sta v ta del Slovenske Istre<br />
v devetdesetih letih prejšnjega stoletja prinesla<br />
Vera Klemenčič, učiteljica, sadjarka in gojiteljica vrtnin<br />
iz Rokavcev pri Marezigah, in Danijel Mivšek,<br />
diplomiran socialni delavec, vinogradnik in zelenjadar<br />
iz Cetor pri Izoli. Vera je ena izmed ustanovnih<br />
članic Društva Ajda Vrzdenec, ki je v Sloveniji pod<br />
vodstvom Mete Vrhunc prvo začelo prakticirati in<br />
razširjati biodinamično kmetovanje. Sredi osemdesetih<br />
je bila Vera v Nemčiji, kjer je nabirala znanje o<br />
biodinamiki. Po letu 1992 se je posvetila antropozofiji<br />
in biodinamični pridelavi – ukvarjala se je predvsem<br />
z vrtnarstvom in vzgojo sadik. Danijel se je leta 1992<br />
izobraževal v Trstu pri znanem italijanskem biodinamiku<br />
Enzu Nastatiju; že v letu 1993 je svoje kmetijske<br />
površine v Cetorah obdeloval po takratnih ekoloških<br />
smernicah; leta 1994 se je seznanil z Vero Klemenčič<br />
in tudi z Meto Vrhunc. Slednja mu je omogočila izobraževanje<br />
na dveh biodinamičnih kmetijah v Nemčiji.<br />
Tudi kasneje je Danijel še sodeloval z Meto, pri<br />
njenem društvu v Vrzdencu je dobival tudi del preparatov,<br />
del pa sta jih pripravljala z Vero in redkimi<br />
posamezniki, ki so se jima pridružili.<br />
Le nekaj deset kilometrov proč pa sta Evgenija in Darko<br />
12 let z vso ljubeznijo in požrtvovalnostjo usposabljala<br />
opuščeno in zaraščeno posestvo v Dilicih in si<br />
tam postavila tudi dom. Posadila sta oljčna drevesa in<br />
se lotila vzgoje špargljev. Zgodilo pa se je, da je njun<br />
nasad špargljev, ki jima je bil v velik ponos, začel že<br />
po sedmih letih propadati. Spraševala sta se po vzrokih<br />
in iskala možnost za rešitev nasada. Evgenija, ki<br />
je sicer poznala koledar Marie Thun, se je odločila, da<br />
se bolje seznani z biodinamiko. Skupaj z agronomko<br />
Jano Bolčič sta jo mahnili na Goriško, tam so v Ajdi<br />
Goriška namreč organizirali tečaj osnov biološkodinamičnega<br />
pridelovanja. Na tisti konec Primorske<br />
sta potem s soprogom Darkom odšla še nekajkrat,<br />
predvsem sta se udeleževala delavnic vkopa in izkopa<br />
preparatov pri Skrtovih v Levpi, blizu Kanala ob<br />
Soči. V goriškem društvu sta se spoznala z diplomirano<br />
inženirko agronomije Franko Ozbič, dolgoletno<br />
predsednico tega društva, ki je še danes duša in srce<br />
biodinamičnega gibanja na Primorskem. Franka je<br />
Evgeniji postala mentorica in jo spodbujala k temu,<br />
da je ta po istrskem območju začela širiti informacije<br />
o biodinamiki. Evgenija se spominja:<br />
'Šele v tem času sem spoznala Vero in Danijela, potem<br />
nas je bilo vedno več, delovali smo neformalno, ko pa<br />
je število naraslo na 15, smo se uradno registrirali.<br />
Seveda se je še prej pojavila naša Darja, Darja Trgo,<br />
diplomirana geografinja, ki sem jo pregovorila, da<br />
5
Change language