vodenje ljudi in izobraževanje za vlogo vodje - Oddelek za ...
vodenje ljudi in izobraževanje za vlogo vodje - Oddelek za ...
vodenje ljudi in izobraževanje za vlogo vodje - Oddelek za ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
- usmerjanje <strong>ljudi</strong> (besedno komuniciranje <strong>in</strong> usmerjanje delovanja vseh tistih, ki bi ssvojim delovanjem lahko vplivali na oblikovanje timov <strong>in</strong> koalicij, ki bi razumelevizijo <strong>in</strong> strategije ter sprejele njihovo vrednost);- motiviranje <strong>in</strong> <strong>in</strong>spiriranje (spodbujanje <strong>ljudi</strong>, da premagajo velike politične,birokratske <strong>in</strong> druge omejitve, ki pogosto onemogočajo spremembo <strong>za</strong>rad<strong>in</strong>eizpolnjenih človeških potreb)Kotter (prav tam) je torej podobnega mnenja kot Yukl, <strong>in</strong> sicer, da menedžer ustvarjapredvsem stopnjo predvidljivosti <strong>in</strong> urejenosti ter ima potencial stalnega produciranjakratkoročnih rezultatov, ki jih pričakujejo različni ključni partnerji (stakeholders). Vodjapa naj bi predvsem ustvarjal spremembe <strong>in</strong> imel potencial ustvarjanja izjemno koristnihsprememb (npr. novega produkta, ki ga <strong>za</strong>hteva stranka, novega pristopa k delovnimodnosom, ki pomaga narediti organi<strong>za</strong>cijo kompetentnejšo). Kotter meni, da je <strong>za</strong> uspešnouvedbo sprememb potrebno od 70-90% vodenja <strong>in</strong> 10-30% menedžmenta. Na tak nač<strong>in</strong>opredeljeno <strong>vodenje</strong> bi lahko imeli <strong>za</strong> pomembnejše, vendar pa Kotter opo<strong>za</strong>rja, da biproces sprememb brez ustreznega menedžmenta hitro ostal brez nadzora.Mož<strong>in</strong>a (v Stare <strong>in</strong> Seljak, 2004, str. 35) v zvezi s tem meni, da se pojma <strong>vodenje</strong> <strong>in</strong>menedžment razlikujeta. Menedžment je osred<strong>in</strong>jen na usklajevanje v organi<strong>za</strong>ciji <strong>in</strong>vključuje planiranje, organiziranje, kadrovanje <strong>in</strong> kontroliranje v skladu z opredeljenimiorgani<strong>za</strong>cijskimi cilji; <strong>vodenje</strong> pa je sposobnost vplivanja, spodbujanja <strong>in</strong> usmerjanjasodelavcev k doseganju želenih ciljev.Raziskovanje <strong>in</strong> opredeljevanje razsežnosti vodenja ima dolgo zgodov<strong>in</strong>o. V navedenopreučevanje se uvršča tudi predstavljeno iskanje sorodnosti <strong>in</strong> razlik med menedžmentom<strong>in</strong> <strong>vodenje</strong>m. Iz prika<strong>za</strong> zgodov<strong>in</strong>e preučevanja razlik med menedžmentom <strong>in</strong> <strong>vodenje</strong>mlahko pov<strong>za</strong>memo, da so avtorji pri poskusu obrazložitve razlik med menedžmentom <strong>in</strong><strong>vodenje</strong>m izhajali iz dveh modelov (v Kovač <strong>in</strong> drugi, 2004, str. 18 – 19):• Prvi model temelji na Katzovi <strong>in</strong> Kahnovi opredelitvi razlik med menedžmentom<strong>in</strong> <strong>vodenje</strong>m (1966); model izhaja iz <strong>in</strong>terpretacije <strong>in</strong> razlage o uporabi različnih<strong>in</strong>štrumentov pri usmerjanje resursov v organi<strong>za</strong>ciji. Tako avtorja poudarjata, da jerazsežnost menedžmenta determ<strong>in</strong>irana z uporabo avtoritete, <strong>vodenje</strong> na drugistrani pa z vplivom.26
Change language