vodenje ljudi in izobraževanje za vlogo vodje - Oddelek za ...

ki zbuja zaupanje sodelavcev, da so naloge pravično razdeljene in ocene delovneuspešnosti objektivne. Ker se poštenost vodje naslanja le na lastno ravnanje, mora bitinujno povezana z odgovornostjo za druge.Ustvarjalnost je človekova zmožnost preraščanja že ustvarjenega. Ustvarjalnost v dobriorganizaciji sistematično spodbujajo, ker je odločilen dejavnik konkurenčnostiposameznika in organizacije. Njena pojavnost je odvisna od posebnih pogojev inustvarjalnega vzdušja, katerega glavni kreator je vodja. Ustvarjalni vodje so nekonformni,stvari se lotevajo temeljito in so trmastno vztrajni, razmišljajo na svojstven način, imajobogato domišljijo in so v svojem ravnanju izvirni in duhoviti. Najpomembnejšeustvarjalno poslanstvo vodje pa je umetnost spodbujanja ustvarjalnega dela sodelavcev.Če zna vodja svojim ljudem vcepiti veselje do dela in druženja in jih navdušiti zavrhunske dosežke, se ustvarjalnost pojavi samodejno.Izraznost je kompleksna sposobnost in veščina oddajanja sporočil. Od lahkotnosti,razumljivosti, zanimivosti in prepričljivosti izražanja vodje je neposredno odvisen vplivna tiste, ki jim je sporočilo namenjeno. Veščine izražanja so še posebno pomembne vprocesu poverjanja nalog, pri različnih predstavitvah, na poslovnih pogajanjih, primentorstvu in v javnem nastopanju.Empatija je posebno pomembna, ko so stališča vodje in sodelavca diametralno nasprotna.Ta lastnost obenem omogoča tudi globlji vpogled vase, ki je še posebno pomemben zaosebnostno zorenje – kot ključa postavka pri oblikovanju adekvatne samopodobe.Pozitivna samopodoba je vstopnica v krog vodilnih osebnosti. Le človek, ki zaupa vase,je s seboj pretežno zadovoljen, samokritičen in usmerjen k napredku, lahko uspešno vodidruge, kajti negativen odnos do sebe izključuje naklonjenost do drugih kot osnovo zasodelovanje. Musek in Pečjak (v Kovač in drugi, str. 55) samopodobo opredelita kotsklop predstav, pojmovanj, vrednotenj in prepričanj, s katerimi posameznik identificirasamega sebe. Sestavljajo ga prepričanja o sposobnostih in o samouresničitvi ter občuteklastne vrednosti.Odločnost (pogum) je zelo kompleksa kategorija, ki je močno odvisna od čustvenekomponente trenutne situacije. Noben človek ni odločen v vseh primerih.Etična načela so jedro ravnanja, ki usmerja človeka na poti od vrednostno indiferentnega– biološkega do vrednostno valentnega – človeškega. Občutek za dobro/slabo, pravično/nepravično se razvije v procesu vzgoje, kar pomeni, da je etika učljiva in da so njenključni izvir medosebni odnosi. Najpomembnejši cilj etičnega razvoja je dober človek, kije tudi ena izmed primarnih lastnosti dobrega vodje. Vodja je odgovoren za spoštovanje48