OSTANKI VOJNE V GORAHImpresivna tetralogijaPogovor z Vasjem KlavoroBesedilo: Marjan BradeškoVslovenskih gorah, posebej ob vsej zahodni meji – od tromeje vse do Krasa –je največ sledi pustila prva svetovna vojna, saj je takrat na omenjenem ozemljupotekala znamenita soška fronta. O tej fronti pišejo in govore mnogi še danes – takopri nas kot v tujini. Gotovo lahko na prvo mesto med tistimi, ki jih je soška fronta zavedno zaznamovala in ki so ji postavili nesmrten zgodovinski spomenik, postavimoprim. mag. Vasja Klavoro, dr. med. V njegovi znameniti tetralogiji o soški fronti sokar štiri knjige, skupaj preko 1200 strani: Plavi križ, Koraki skozi meglo, Škabrijel inDoberdob. Vasja Klavora, zgodovinar, fotograf, gorski reševalec, zdravnik, politik, častniobčan občin Bovec in Tolmin, se je našemu povabilu na pogovor z veseljem odzval.Štiri knjige o soški fronti. Kdajste imeli čas za vse to in kako steusklajevali vse svoje dejavnosti?Zanimanje za zgodovino me je spremljaloskozi vse življenje, posebno zadogajanja v Posočju, kjer sem doma.Pritegnile so me pripovedi mojegaočeta in mnogih, danes že pokojnih,o obdobju prve svetovne vojne. Mojepoti po krajih ob Soči in gorah nadsoško dolino so me kot planinca indolgoletnega gorskega reševalca,ob ostalinah neke vojne, ki so zaznamovalete kraje, prepričale, da sepoglobim in raziskujem to obdobje.Več kot dvajset let je minilo, odkarsem se odločil, da o tem obdobju tudipišem, in v teh letih so nastale moještiri knjige o soškem bojišču: Plavikriž, Koraki skozi meglo, Škabrijel inDoberdob. Veliko svojega prostega|12| <strong>Planinski</strong> vestnik | APRIL 2012
o soški frontiVasja Klavora Foto: Marjan Bradeškočasa sem posvetil temu delu, kar obmojem zahtevnem poklicu zdravnika--kirurga ni bilo vedno sproščenopisanje. Trdna in odločna volja, danaredim, kar sem se odločil, je botrovalamojemu uspehu.Imate kakšne številčnepodatke o svojih knjigah?Zadovoljen sem in tudi ponosen, damoje delo o soški fronti obsega polegprvih štirih izdaj še razširjen ponatisprve knjige ter ponatis druge in tretjeknjige. Knjigo Plavi križ so prevedliItalijani, knjigo Doberdob Madžari.Vse štiri knjige je Mohorjeva založba vCelovcu izdala tudi v nemškem jeziku.Skupaj torej štirinajst knjižnih enot.Vesel sem bil, da so slovenski bralcilepo in z zanimanjem sprejeli mojedelo, tudi odziv in ocena nemško,italijansko in madžarsko govorečihbralcev me je prepričala, da jih je mojedelo pritegnilo.Koliko ste hodili po terenu in koliko poarhivih, muzejih? Kje ste izvedeli največ?Veliko sem hodil po hribih, brezpotjih,zanimivih krajih, kamor so menapotili mnogi domačini, posebnoprijatelji Stanko Jermol iz Tolmina,pokojni Danilo Šuligoj in Ivo Ivančič,oba iz Bovca. Pokazali so mi marsikateroneznano pot in mnoge ostalinetega obdobja. Zapisoval sem si vsein fotografiral in srečo sem imel, dasem spoznal še zadnje žive priče tegaobdobja ter si zapisal njihova pričevanja.V vsem obdobju svojega dela semskoraj vsako leto obiskal Vojni arhiv inVojni muzej na Dunaju in tudi muzejein razstave na italijanski strani. Številnidokumenti in številne knjige avstrijskih,italijanskih in tudi zapisi in delaslovenskih avtorjev so dopolnjevalimoje znanje o obdobju prve svetovnevojne ob Soči.Kaj od ostankov prve svetovnevojne v naših gorah je na vasnaredilo največji vtis?Kjerkoli sem hodil, po gorah nadBovcem, po Krnskem pogorju, pohribu Prižnica nad reko Sočo ali poBatognica, na frontni liniji, ki poteka povzhodnem delu gore. Foto: Miljko Lesjakkamniti Doberdobski planoti, semvedno podoživljal vse, kar se je tamdogajalo v času prve svetovne vojne.Boj, v katerega so bili pahnjeni vojakištevilnih narodnosti, trpljenje inumiranje. Kot mladenič sem prvičobiskal Krnsko pogorje in pretreslome je, takrat že kot študenta medicine,ko sem videl po kamnitih jarkih raztresenečloveške kosti in prestreljenolobanjo, ki sem jo našel na brezpotju.Ste pri svojih raziskovanjih pogorskem svetu odkrili kakšnoše posebej zanimivo stvar?Pred leti mi je na obisku v Trentizdaj že pokojni trentarski lovec dalokrog 40 cm dolg vrhnji del debelepalice, bogato in globoko izrezljane.Umetniško izdelan lesorez z izrezljanoletnico 1916. Večkrat sem doma vzel vroke ta predmet in prepričan sem bil,da gre za lesorez, podoben ruskemunarodnemu motivu. Ob spodnjem delusta bili vrezani še dve črki, P, B in nekajpodobnega kot rimska II. Končnosem spoznal, da moram črki prebrati vcirilici: ruski vajeno plenij! Ruski vojniujetnik! Daleč od svoje domovine, vkatero se morda ni nikoli vrnil, mi je zapustilsvojo ročno izdelano umetnino!Če bi vas prosil, da me peljite tja, kjerbom videl na enem kraju kar največostankov, kam bi me odpeljali?Zanimiv je ogled odprtega muzejana Kolovratu, hriba Mengore medVolčami in Čiginjem, Mrzlega vrha nadplanino Pretovč, ostalin blizu Kobarida,Batognice in zanimiva je pot od Čukljenad Bovcem in dalje pod masivomRombona do kote 313 in navzdol dodoline Koritnice pri trdnjavi Kluže.Mislite, da se kje v gorah skriva šekakšna izjemna stvar, ki je iz časovsoške fronte še nismo našli?V obdobju med obema vojnama somnogi ljudje v Soški dolini živeli odprodanega železja, ki so ga nabirali pogorah. Pozneje so tudi številni zbiralcidopolnjevali svoje zbirke s številniminajdenimi predmeti. Na brezpotjihse lahko še kaj najde! Gotovo je, da soizstrelki težkih topov zasuli mnogevhode v številne kaverne, raztreseneod Rombona do Krasa. Sneg in dežspirata zemljišče in včasih odkrivata|13|
- Page 4 and 5: Pomlad na BanjšicahFoto: Mirko Bij
- Page 6 and 7: OSTANKI VOJNE V GORAHKdo je postavi
- Page 8 and 9: OSTANKI VOJNE V GORAHV Posočju še
- Page 12 and 13: Mojstrovke in do spodaj ležečegaV
- Page 16 and 17: ostaline tega obdobja. Ne bi smeli
- Page 18 and 19: INTERVJUV gorah in potovanjihje smi
- Page 22: SLOVENIJI ZLATI CEPIN 2012Peti zlat
- Page 26: ALPINISTIČNA ODPRAVA V KARAKORUMUt
- Page 29 and 30: Začelo je rahlo deževati, kar me
- Page 32 and 33: Pri Lovrču, Srednji Lokovec,1975;
- Page 34 and 35: Sveta gora z Banjšic, spodaj BateF
- Page 36: Sveti Lovrenc, 799 m, po krožni Ka
- Page 42 and 43: Croda Bianca, 2841 m, Cresta Fanton
- Page 44 and 45: Cimon del Froppa iz doline Val Long
- Page 46 and 47: je zaradi lepote okolja in zmerniht
- Page 48 and 49: Pritekanje denarja v blagajno jebil
- Page 50 and 51: koče na Krnu, "ki naj bi se imenov
- Page 52 and 53: ZIMSKA TURARombon v beli preoblekiL
- Page 54 and 55: POPOTOVANJEMed pravoslavnimi samost
- Page 56 and 57: Veličastna arhitektura ruskega sam
- Page 58 and 59: Natrpane čakalnice so ji povzroči
- Page 60 and 61: privoščila nekaj za pod zob, pred
- Page 62 and 63: Klemen z ženo Manco in sinčkom Lo
- Page 64 and 65:
BILO JE NEKOČZgodba o nemaraprvem
- Page 66 and 67:
ZDRAVJEZakaj v hribihnosimo sončna
- Page 68 and 69:
VREMENSKE STOPINJE IN OPRIMKISnežn
- Page 71 and 72:
prespani noči v bivaku Solvay,dose
- Page 73 and 74:
Dan slovenskih planincev in 100-let