Celotna Å¡tevilka - Planinski Vestnik

Težavne stare derezeA pustimo sedaj brdavsa, ki je polegvelikega nereda tudi zelo lepo zgladilin pooblal naš vzpon na Rombon.Kmalu dosežemo vznožje prepadnihsten in tu se začne najtežji del ture.Preden si nataknemo dereze insnamemo cepine z nahrbtnikov, se ševsak po svoje okrepčamo. "Lejga, lejga,kako je zmeden," vedro izusti Vojka,ko se lovim med zavezovanjem starihderez s trakci. Dejansko sem nekolikovznemirjen, morda živčen, saj se je odmojega zadnjega vzpona, kjer so bilepotrebne dereze, kar nekaj Soče izlilov Jadran. Naposled mi uspe in v ključihnadaljujemo po pobočju, ki se strmovzpenja proti grapi. Strmina naraščain po približno dvesto metrih gaženjapo mehkem snegu stopimo na manjšesedlo. Na levi nas markacija na kopniskali usmeri navzgor. Splezamo čezstrme skale, kjer previdnost, zlasti obsestopu, ni odveč. Od tod nas do vrhačaka prečenje precej dolgega pobočja,ki na desni visi v dolino z naklonompribližno trideset stopinj. Gazimovzporedno z grebenom, a le poredkose ga dotaknemo, povečini se vzpenjamopod njim.Ko se že čudim, kako to, da kljub prekrasnemunedeljskemu dnevu nismosrečali nobenega gornika, se nad namizačnejo kazati obrisi dveh podob, kise naglo spuščata. Dosežeta nas visokipostavi moškega srednjih let in njegoveprikupne mlade spremljevalke (v glaviže začenjam razglabljati o privlačnosti,ki jo zrela moškost izvaja nad mladimipuncami, ko izvem, da je gospodnjen oče) s pohodnimi palicami inbrez derez. Tu bi lahko morda odprloklepaj o varni hoji v gore. Popolnomarazumem, da ima človek z alpinističnimiizkušnjami večje zaupanje vase in vsvoje zmogljivosti, a že nekajkrat semvidel prizore, kjer je težko prepoznatimejo med neodgovornostjo in varnimgorništvom. A ta tema je preveč razvejana,da bi jo lahko obravnaval tukaj.SvariloOče in hči se izkažeta za prijetna sogovornika.Povesta, da večkrat prihajatana Rombon. Gospod nas posvari, najbomo previdni, ker se pod snegomskrivajo velike luknje, sam se je bilistega dne že pogreznil v eno izmednjih. Zahvalimo se za svarilo in jimazaželimo vso srečo. Dvomim, da stanas slišala, saj sta jo že športno ucvrlanavzdol. Matic nadaljuje z vzponom vsvojem značilnem ptičjem slogu, takoda se nahaja že daleč nad nama, midvaz Vojko pa vzdržujeva bolj počasen,a stalen tempo. Ne mine veliko, ko sepodlaga pod menoj udre in velika sivausta me zagrabijo z zobmi. Do prsisem v snegu in v tako nerodnempoložaju, da si z nogami nikakor nemorem pomagati. Po nekaj neuspešnihpoizkusih, da bi se izvlekel, se že bojim,da bo moja "sogornica" priča izbruhukletvic. Končno uspem zasaditi cepinna primerno mesto, kar mi omogoči,da se toliko premaknem naprej, da silahko pomagam z nogami. Pod podplatomzačutim trden stop, z vso silose odrinem in izvlečem iz luknje.Vesel ponovno stojim na trdnih tlehin hojo nadaljujem s povečano meroprevidnosti.Vrh dosežem že skoraj popolnomadehidriran. S sabo sem namreč vzel leViš in gore nad Belim potokom v ZahodnihJulijcih z Rombona Foto: Milan Medenlitrsko termovko čaja, češ, saj je zima,pozimi pa je moja potreba po tekočinimanjša. Na glas se čudim in skušamnajti razloge, zakaj je tokrat drugače,ko se oglasi Vojka, nedolžen glas čisteresnice: "Saj smo na Primorskem, paše sonce je. Toplo je in bolj si se potil,torej si porabil več tekočine!"Splačalo se je!Kljub Matičevemu odsvetovanjuzačnem srebati sneg, kar bompotem plačal s krajšim glavobolom.A pustimo te zaplete. Vrh Rombona jelep in obširen, postreženo je s paletoenkratnih pogledov na Julijske Alpe,Viš in Montaž ter na Dolomite. Vrhvsake gore vleče, da se na njem ustavišdalj časa, da sedeš, si odpočiješ, nekajpoješ, in če si v dobri družbi, pokramljaš.Tako so nam tudi na Rombonuzapele sirene (ne tiste policijske) innas mamljivo vlekle na svoja udobnaoprsja, a pot nazaj je bila še dolga, danpa kratek.Poslovimo se od kraljestva gorskihživali in se, zatopljeni vsak v svojemisli, varno vrnemo do izhodišča.Še prej počakamo na sončni zatonna planini Goričici, ki vlije dodatnoenergijo v rezervoar življenja.Rombon ali Veliki vrh je lepa razglednagora, ki je poleti še toliko bolj zanimivazaradi zgodovinskih ostankov,pozimi pa predstavlja spodoben inlažje dostopen dvatisočak. Če bomogoro spoštovali in se nanjo primernopripravili, bo uživanje neomejeno. m|51|