Celotna Å¡tevilka - Planinski Vestnik

VREMENSKE STOPINJE IN OPRIMKISnežno gola in temperaturnopestra zimaPišeta: Miha Pavšek in Gregor Vertačnik Vreme in razmere v gorah v meteorološki zimi 2011/12Za nami je ena najbolj "nezimskih"zim, odkar imamo za ta del Alp navoljo natančnejše podatke o vremenuin podnebju! Le kdo bi si namrečlahko mislil, da se bodo po skorajpopolnoma suhem novembru 2011,zadnjem jesenskem mesecu, zvrstili šetrije bolj ali manj podobni? In da nasbo obiskal prvi, zadnji in edini pravizimski mraz šele na začetku zadnjegaod treh mesecev meteorološke zime?Predvsem pa, da imamo lahko šemanj snega, kot smo ga bili deležniv nekaterih zimah v zadnjih dvehdesetletjih? In končno, da se lahkovsi ti vremensko podnebni antipodizgodijo v enem letnem času? Že to,da na koncu uvodnih stavkov tegarednega prispevka prevladujejo vprašaji,nam da vedeti, s čim smo imeliopravka. Ali drugače, s čim bi moraliimeti opravka, pa ga nismo imeli! Pravzato bi ji lahko rekli tudi zima "kr neki"ali pa zima zaradi zime oziroma v temdelu leta predvidenega letnega časa.Za letošnje višine snega sozadoščali centimetriGore nam seveda tudi tokrat nisozaprle svojih vrat, marsikje so bilezaradi nezimskih razmer še bolj in dljeali skoraj ves čas dostopne, kar pa je podrugi strani marsikoga tudi zavedlo.|66| Planinski vestnik | APRIL 2012Ljudje smo taki, in hribovci nismo pritem nobena izjema, da rinemo, doklergre in včasih še dlje naprej, kjer tudi(lahko) ne gre. Ko kopnjavo tik podvrhom ali kje na strmem osojnempobočju vendarle zamenja nekajmetrov snega (v dalj, da ne bo pomote,za letošnje višine snega so zadoščalicentimetri …), si pač rečemo: "Če smoprišli do sem, bomo pa še teh nekajmetrov do tja." Vsaj snežni plazovi sobili to zimo prizanesljivi, bilo pa jekar veliko zdrsov, nekaj tudi usodnih.A vrnimo se h gorskim pokrajinam,pravkar minulo zimo smo se čudilipredvsem njihovi barvno nenavadnipodobi, saj je umanjkala belina. Inše bolj se bomo čudili, če nam tudinajbolj muhasti mesec v letu, ki mu jeposvečena ta številka revije, ne bo prineselpadavin. Pa kakršnekoli že bodote, samo da bodo! Za zimo 2011/12 biše najbolje lahko priredili tisti znanipregovor, da smo imeli "vsega premaloin brez ocvirkov" ...Vstop v meteorološko zimo prvedni decembra 2011 ni bil prav ničzimski, sneg je ob nadpovprečnitemperaturi prekrival zgolj najvišjedele Alp. Prvega in osmega je bilo večsončnega vremena, druge dni pa soprevladovali oblaki. Zlasti tretjegadecembra je deževalo, v visokogorjupa snežilo. Do sredine meseca je prevladovalodokaj milo vreme, nato seje naglo ohladilo in tudi v sredogorjuje obilneje snežilo. Kot se je pokazalokasneje, pa je bilo to marsikje tudiedino obilnejše sneženje v tej zimi.Proti koncu meseca je mraz nekolikopopustil, v zadnji dekadi je bilo tudinekaj več sončnega vremena.Osrednji mesec zime je v prvihdneh še postregel z manjšo količinopadavin, nato pa je sledila suša. Obprevladujoči severni do severozahodnismeri višinskih vetrov je južna,v takih primerih fenska stran Alpvenomer ostala v padavinski senci,zato ni bilo o snegu ne duha ne sluha.Nasprotno pa ga je v takih primerihna privetrni strani Alp namedlo prekkolen in krajevno tudi ramen. Temperaturaje zlasti v visokogorju močnonihala, najhladneje je bilo ob koncumeseca. Vseskozi pa je bilo na preteksončnega vremena.Zadnje dni meteorološke zimezadišalo po pomladiNa kratko s snegom, natančnejeskorajda brez njega, smo ostali tudi vzadnjem zimskem mesecu februarju,ki pa nam je v uteho postregel vsaj shudim mrazom. Prva polovica mesecaje bila od dotoku mrzle zračne mase