Celotna Å¡tevilka - Planinski Vestnik

so udeleženci prenočili. Sončnega injasnega dne se jih je kakih 150 zbralopod vrhom ob novi koči.Slavnost je s pozdravom pričelpredsednik Soške podružnice AntonDevetak. Številnih vznesenih nagovorov,ki so mu sledili, pa ni bilo ne koncane kraja. V imenu osrednjega odboraSPD je spregovoril podpredsednik dr.Foerster. Z zahvalo se je spomnil vsehzaslužnih, še posebej pa dr. Trillerjakot ustanovitelja podružnice, AntonaDevetaka kot trenutnega predsednika,bivšega odbornika Marušiča innajzaslužnejšega za izvedbo gradnje,tajnika Ivančiča. Andrej Gabršček jenato v svojem čustveno obarvanemgovoru pozdravil zastopnike Češkepodružnice s prof. Chodounskim,nestorjem češko-slovenskegaprijateljstva, na čelu. Prisotni so zburnimi ovacijami pozdravili vidnoganjenega profesorja praške univerze.Slovenske in češke planince je namrečtakrat vezalo iskreno prijateljstvo, kiso ga prekinile šele nove razmere poprvi svetovni vojni. Kaplan Seljak izTolmina je blagoslovil kočo. Nato jetajnik podružnice Ivančič spregovorilo zaslugah dr. Trillerja za ustanovitevpodružnice in postavitev koče.Razglasil je sklep podružničnegaodbora, da se nova koča njemu v častin zahvalo imenuje Trillerjeva koča,kar je občinstvo sprejelo z aplavzom.Uradno slavje je tako minilo, a pravaljudska veselica s petjem in harmonikose je še dolgo nadaljevala. Ljudje sose zavedali pomena dogodka za planinstvov Posočju. Andrej Gabrščekje ob tem zapisal: "Ob prisrčni zabaviso zrle naše oči tje do Benetk, nesluteče, da bo po petnajstih letih našKrn središče najhujših vojnih metežev,kakršnih svet še ni videl." 4Preslišani nasvet dr. TumeZnana spominska podoba s fotografskeplošče studia Jerkič iz Gorice namprikliče podobo slavja pod vrhomKrna. V desnem spodnjem kotu, "nekolikokorakov proč od zborovalcev",sedi vselej kritični dr. Henrik Tuma,vodilni v goriški sekciji Soške podružnice,kot bi simbolično nasprotovalhrupnemu dogodku, kakršnih v gorahni maral. Tudi na pot se je tega dneodpravil kar sam in prireditev celo malenkostzamudil. V spominih piše: "Pokončani slovesnosti sem dr. Trillerjunaravnost povedal, da njegov dom nepreživi zime. Očital sem gospodom,4Gabršček, Andrej: Goriški Slovenci I., Lj. 1932, str.50-52.Graditelji namreč njegovega nasveta,kam postaviti postojanko, nisoupoštevali, zato so se njegove besedežal uresničile že prvo zimo.da so ga postavili na taki plazovini,kakor nalašč, da ga prvi planinski plazpodere." 5 Graditelji namreč njegoveganasveta, kam postaviti postojanko,niso upoštevali, zato so se njegovebesede žal uresničile že prvo zimo.Sneg je v naslednjih zimah kočotako poškodoval, da v njej ni bilo večmožno prenočevati, leta 1905 pa jo jepopolnoma stisnil k tlom. Odbornikiso ob obisku ostankov Trillerjeve koče10. septembra 1905 določili novo, pomnenju domačinov varnejše mesto,kakih dvesto korakov višje. Kasneje,leta 1908, je Soška podružnica sprožilatudi vseslovensko nabiralno akcijoza gradnjo novega zavetišča. Objavilaje željo, da bi nekoč na Krnu stala postojanka,"ponosen spomenik našemuslavnemu sinu planin", pesnikuSimonu Gregorčiču. Poziv so sklenili:"Ideja o zgradbi S. Gregorčičeve kočese mora uresničiti, naš pesnik moradobiti ta poleg nagrobnega najprimernejšispomenik, ki bo pospeševal medSlovenci in tujci zanimanje za Gregorčičevraj, za krasne naše planine,katere je on tako iskreno ljubil. Zato seobračamo do vsakega rojaka z iskrenoprošnjo: prispevajmo vsak po svojimoči, da bo na sivem Krnu čimprejstala S. Gregorčičeva koča! OdborSoške podružnice: Predsednik: Dr.Gruntar. Tajnik: Ant. Kutin." 6Pobuda za zbiranje pomoči je merilana isto populacijo kot druga, skoraj istočasna,s pomočjo katere naj bi zbralisredstva za obnovo Aljaževega domav Vratih, ki ga je porušil plaz, zato seni obnesla. Pod težo preteklih dolgovso začetek gradnje Gregorčičevegazavetišča vse bolj odlagali, obenempa je Soška podružnica tonila v krizo,iz katere se ni izmotala vse do prvesvetovne vojne.V mraku vojne in italijanskezasedbe PrimorskeKrn in z njim celotno Posočje sta obnastopu prve svetovne vojne postalapriča najbolj vročih bitk soške fronte.Celotno pogorje so prepredale številneoskrbovalne poti, ki so kazile nekočneomadeževano gorsko pokrajino5Tuma, Henrik: Iz mojega življenja /ured. in dop.B. Marušič/, Lj. 1997, str. 260-262.6PV 1908, str. 63.in še danes pričajo o zahtevni oskrbibojišč. Mrgolelo je vojaščine. Krvaveofenzive so kljub številnim človeškimin materialnim žrtvam pomenile leskromno napredovanje vojskujočihse strani, včasih za nekaj metrov sovražnikovegaozemlja. Kakšno nasilje nadprvobitno gorsko tišino!Po koncu prve svetovne vojne so Italijanizasedli Primorsko in na zahodnistrani t. i. rapalske meje se je znašlotudi Krnsko pogorje. Zavojevalci so16. junija 1922 v neposredni bližini današnjeplaninske postojanke najprejpostavili miznico z vpisno knjigo inštiri metre visok spomenik padlimalpincem, ki ga je, nezaščitenega, ženekaj dni po odkritju poškodovalastrela. Naključno srečanje s karabinjerskopatruljo je bilo dovolj, da so oblastipo krivem obdolžile terorističnegadejanja skupino pastirjev, ki so se vdneh nesrečnega dogodka nahajali vokolici. Prebivalstvo občin na Kobariškem,še posebej najbližje Drežnice,je dalj časa preživljalo ustrahovalnein maščevalne akcije fašističnih tolp,vključno s požigi hiš in župnišča.Hudo razplamtele nacionalističnestrasti ni uspelo pomiriti niti strokovnimaizvedencema, ki sta dokazala,da je poškodbo povzročila strela. 7Kasneje, leta 1928, so v neposrednibližini postavili monumentalnoplaninsko zavetišče v čast poročnikuAlbertu Piccu, ki je padel ob zavzetjuvrha Krna.Krnsko pogorje je bilo tudi v drugisvetovni vojni prizorišče obračunovmed vojskujočima se stranema.S svojim reliefom in zapuščenimi vojaškimiobjekti je služilo kot manevrskiprostor za premike in zadrževanjepartizanskih enot, ki jih je tod zaradizahtevnosti terena sovražnik leredko motil. Omeniti pa velja dvepomembnejši bitki, III. udarne Gradnikovebrigade (17. 7. 1943) in znanobitko XVII. Gregorčičeve brigade naRdečem robu (20. 8. 1944), v kateri jepadlo okrog sto borcev.Gomiščkovo zavetišče na starih temeljihPrišla je težko pričakovana svoboda,priključitev Primorske matičnidomovini. Na temeljih nekdanjepodružnice, nastale leta 1911 izgoriške sekcije Soške podružnice, jetudi v Novi Gorici vzniknilo današnjeplaninsko društvo. Odbor društva jepod vodstvom Kazimira Škarabotav istem letu sprejel sklep o gradnji7Spomenik na Krnu poškodovan od strele, Goriškastraža, št. 35, 30. 9. 1922.|47|