INTERVJUV gorah in potovanjihje smisel življenjaPogovor z Andrejem ErcegomBesedilo: Maja DuhV mestu São Luis,Brazilija 2010Foto: Alenka KrajncKaj vam je alpinizem pomenil v mladihletih, v letih vašega alpinističnega začetka,in kaj vam pomeni sedaj, ko imate zaseboj kar nekaj izkušenj v gorah?Ko sem bil "majhen", sem verjel vpank in nezdravo življenje. Pogostosem visel v K4, Kavarni Union alipokojnem disku FV. Kronično semkonzumiral radio Študent. Zanimalome je vse v zvezi alternativno kulturoin uporništvom, ostalo se mi je zdelomanj pomembno. S prihodom tranzicijein kapitalizma pa so ideali odšli.Udinjanje za denar je postalo norma.Počel sem stvari, v katere nisem verjel,za profit.|16| <strong>Planinski</strong> vestnik | APRIL 2012Potem pa sem nekega lepega dne,kot popoln alpinistični začetnik,pozimi bivakiral. Nenapovedano.Stran od vsakdanjega kiča, v okolju, vkaterem obstaja samo bistveno, semspoznaval mejno. In bilo mi je všeč.Počasi sem se prelevil iz priložnostnegavernika v alpinističnega odvisnika.Danes mi alpinizem predstavlja širokdoživljajski spekter. Lahko je prvobitnaigra preživetja v naravi, lahko je primeručinkovite naravne selekcije, lahko jepsihoanalitični kavč v vertikali, lahkoje uporništvo brez razloga, lahko jedroga, lahko je egotrip, lahko je iskrenoprijateljstvo, lahko je prisilno prijateljstvo,lahko je užitek, lahko je trpljenje,lahko je utvara, da si na svetu sam,lahko je sinonim za svobodo …Kakšni so vaši spomini na prve trenutkev steni, gorah? S kom ste največ plezali?Spomini so unikatni. Najzanimivejšeavanture sem doživel, ko še nisembil član alpinističnega odseka. Zdelose mi je, da odkrivam nov svet. Nazačetku sem bil precej zagnan inbrezkompromisen. Nisem točno vedel,v kaj se spuščam, zato so se številnalomastenja zakomplicirala. Ravno tanepredvidljivost pa me je še dodatnonakurila in močno sem bil na trnih, čenisem našel pajdaša za naslednjo avanturo.Plezati sem začel relativno star, pridobrih tridesetih. Bratranec, ki me jev vertikalo odpeljal prvi, je imel mojezagnanosti hitro dovolj. Potem semsomišljenike iskal povsod, neodvisnood ferajna. Na začetku sem večinomaplezal z manj izkušenimi soplezalciter se učil na lastnih napakah. Počasi,a vztrajno sem spoznaval alpinističnosceno in s tem se je povečal tudi izborsoplezalcev, s katerimi sem bil v bolj alimanj enakovrednih navezah. Lanskoplezalno sezono sem malo več plezalz dekleti in moram reči, da mi je pravpasalo skulirano žensko vzdušje brezodvečnega petelinjenja.Bi hoteli opisati kakšen posebejzanimiv doživljaj?Nenavadnih doživljajev je bilo več.Recimo v steni Eigerja, na bivaku smrti, 1tam sem praznoval rojstni dan, zadarilo pa sem dobil par dimov domačice.Komično je bilo na Svalbardu, kjersmo okoli šotorov napeljali laks ter nanj1Bivak smrti – primerno mesto za bivak v severnisteni Eigerja (Heckmairjeva smer).
Redko spoznamo v življenju nekoga, ki je pristno in iskreno zatopljen v določenostvar, določeno početje. Nekoga, ki zna ceniti tiste male stvari, ki naj bi takoveliko pomenile, in nekoga, ki se kljub krutemu tempu življenja še vedno znaodpraviti v neznane kraje in naravo. Andrej to počne že vrsto let. Nekoč je prišeltisti trenutek, ko se je odločil, da bo za svoje užitke, potovanja, plezanje tvegal rednoslužbo in samo potoval in pristno dojemal svet okoli sebe. Je zelo vsestranski človek,pozitiven, vedno nasmejan in sproščen. Pleza, potuje, fotografira, kolesari, teče ...A tako kot mnogi, ki se odpravljajo po svetu, je ugotovil, da je doma najlepše.pritrdili strašilne petarde, namenjenepreganjanju severnih medvedov.Jasno, petarde so ob spotikanju čeznevidni laks strašile le nas same,medvedov pa na žalost nismo videliniti od daleč. Zelo utesnjen je bil bivakv Kirgiziji, kjer smo štirje sedeli naledeni polici in zgornjo polovico teleszbasali v bivak vrečo za dva. V vreči jebilo sicer toplo, a premakniti se nismomogli niti za milimeter. Zdelo se mije, da se bom zadušil. Počutil sem se,kot da bi me živega zapakirali v krsto.Istočasno pa je spodnja polovica telesaprosto uživala povsem drug tretma nasvežem zraku pri –20 stopinjah.Hecna avantura iz mojih plezalnihzačetkov se mi je zgodila s starejšimsoplezalcem, ki je sedaj v alpinističnempenzionu, še vedno pa je aktivenumetnik. Nisem se dovolj natančno pozanimal,kje je sestop iz Končarjevegažleba, 2 in ko sva v mraku prišla na vrhsmeri, ga nisem našel. Za nameček svapozabila še čelke in teren za pravo lomastenjeje bil pripravljen. Najprej meje kolega spustil čez prepad, da bi našelsestop. Viseč na vrvi v temi nisem videlnič. Sledilo je mučno tulanje po zemlji2Končarjev žleb v Trenti – zimska plezalna smer.in travi čez previse nazaj do njega.Komaj sem se izognil celonočnemubingljanju v pasu. V nadaljevanju svase raje držala manj strmega, a zato zelotežko prehodnega terena. Do jutra svablodila po rušju nad prepadi v smerilučk, ki so spokojno sijale v vasi Trenta.Ko sva končno stopila na trdna tla, svaopravila še inventuro opreme in ugotovila,da je kolega dobesedno puščalsled za seboj. Nevede se je namreč mediskanjem sestopa poslovil od derez,vijakov, matičark …Leta 2004 ste bili na svoji prvi odpravi vPakistanu, 2006 v Patagoniji in Kirgiziji,2007 na Svalbardu, 2008 v Yosemitih,2009 v Omanu in High Sierri, 2010 spetv Pakistanu, 2011 v Miyaru ... So vas teodprave kaj spremenile v smislu, dana določene stvari gledate drugače?Zame so odprave nepredvidljivoraziskovanje težko dostopnih delovplaneta v nedotaknjenem naravnemin pogosto nerazumljivem kulturnemokolju. Avantura je zagotovljena. To jemoj glavni motiv, da sploh grem. Nanek način podoben avanturističenpristop imava z Alenko 3 na potovanjih3Alenka Krajnc – življenjska sopotnica.Treking v parku Sarek, Švedska 2010Foto: Andrej Ercegin trekingih, saj se nanje ne pripravljava.Pot je plod improvizacije in trenutneinspiracije. Vsaka odprava mi je nekajdala, večinoma v dobrem smislu.Odprave so predvsem zadostile mojiželji po prakticiranju drugačnosti nekjena ekskluzivnem obrobju. Skupaj zdrugimi pustolovščinami so mi razširileobzorje in spremenile moj pogled nasvet. Bolj sem kritičen do potrošništva.Udinjanje, ki služi interesom neskončnegavsakovrstnega kopičenja in razmnoževanja,mi je vedno bolj tuje. Mojobčutek odtujenosti se še poglobi, kosam lomastim po zasneženih vrhovihnekje nad meglo vsakdana.Na odpravah ali potovanjih običajnodoživim dva kulturna šoka, najprej napoti iz Slovenije ter nato ob vračanjuvanjo. V Aziji sem, recimo, nazornodojel, da sta na svetu vsaj dve realnosti,sterilna in razvajena zahodna ter kaotičnain vsega hudega vajena vzhodna.V Indiji, Vietnamu ali na Tajskem semse čudil trdoživosti ljudi, ekonomskiin socialni razslojenosti, prometnemkaosu, ekološki neosveščenosti,|17|
- Page 4 and 5: Pomlad na BanjšicahFoto: Mirko Bij
- Page 6 and 7: OSTANKI VOJNE V GORAHKdo je postavi
- Page 8 and 9: OSTANKI VOJNE V GORAHV Posočju še
- Page 12 and 13: Mojstrovke in do spodaj ležečegaV
- Page 14 and 15: OSTANKI VOJNE V GORAHImpresivna tet
- Page 16 and 17: ostaline tega obdobja. Ne bi smeli
- Page 22: SLOVENIJI ZLATI CEPIN 2012Peti zlat
- Page 26: ALPINISTIČNA ODPRAVA V KARAKORUMUt
- Page 29 and 30: Začelo je rahlo deževati, kar me
- Page 32 and 33: Pri Lovrču, Srednji Lokovec,1975;
- Page 34 and 35: Sveta gora z Banjšic, spodaj BateF
- Page 36: Sveti Lovrenc, 799 m, po krožni Ka
- Page 42 and 43: Croda Bianca, 2841 m, Cresta Fanton
- Page 44 and 45: Cimon del Froppa iz doline Val Long
- Page 46 and 47: je zaradi lepote okolja in zmerniht
- Page 48 and 49: Pritekanje denarja v blagajno jebil
- Page 50 and 51: koče na Krnu, "ki naj bi se imenov
- Page 52 and 53: ZIMSKA TURARombon v beli preoblekiL
- Page 54 and 55: POPOTOVANJEMed pravoslavnimi samost
- Page 56 and 57: Veličastna arhitektura ruskega sam
- Page 58 and 59: Natrpane čakalnice so ji povzroči
- Page 60 and 61: privoščila nekaj za pod zob, pred
- Page 62 and 63: Klemen z ženo Manco in sinčkom Lo
- Page 64 and 65: BILO JE NEKOČZgodba o nemaraprvem
- Page 66 and 67: ZDRAVJEZakaj v hribihnosimo sončna
- Page 68 and 69:
VREMENSKE STOPINJE IN OPRIMKISnežn
- Page 71 and 72:
prespani noči v bivaku Solvay,dose
- Page 73 and 74:
Dan slovenskih planincev in 100-let