privoščila nekaj za pod zob, predvsempa počitek. Potem sta sledila smerokazom,da ne bi zgrešila poti. Spet staprišla do lepega zelenega travnika.Usedla sta se in se spočila. Ana se jeozrla okoli sebe in opazila planiko,dedek pa je prišel do nje in jo opozoril,naj je ne trga. A kaj, ko jo je Ana že potegnilaiz zemlje! Ni mogla verjeti, dadaleč naokrog ni bilo nobene planikeveč, ko jo je dedek okaral. Prosila ga je,da ji planiko pomaga posaditi nazaj.Skupaj sta jo posadila za skalo, kjer jene bi nihče opazil ali poškodoval. Tamsta se zadržala eno uro in si privoščilasendvič in domač jabolčnik. Nato stašla naprej, dokler nista prišla do kočena Kredarici. Tam sta si pred večeromogledala sončni zahod. Ana je želelana svoj telefon pogledati, kakšno bovreme naslednji dan, a je ugotovila,da ga je pozabila doma. Za večerjo stapojedla topel pasulj, še malo uživalaob čudovitem razgledu, potem pa stase odpravila spat.Ob jutranji zarji sta vstala in sepodala do vrha. Malo pred njim se jeAnin dedek nenadoma prijel za prsi.Začel je hropsti, potem je padel. Ano jezgrabila panika … Dedka je vprašala,kaj naj naredi. Rekel ji je, naj vzamenjegov telefon in pokliče številko 112.Storila je, kot ji je rekel. Iz nahrbtnikaje s tresočimi rokami vzela telefon, a jije zdrsnil iz rok in se skotalil po bregu.Želela ga je iti pobrat, a jo je dedekustavil. Rekel ji je, naj ga masira pri srcu.Ana je počela, kot je bilo rečeno, obtem je začela vpiti na pomoč. Bilo jo jegroza dedkovega hropenja in strah jo jezajel okrog in okrog. Nemočna je rekladedku, da bo šla v dolino po pomoč.Sama po pomočKo je hodila po skalah, je čutila, kot dajo nekdo zasleduje. Je bil to medved?Tako se je prestrašila, da je začelateči. Kmalu bi padla v prepad! A kljubstrahu se ni vrnila, kajti dedku je želelarešiti življenje. V glavi je slišala čudnezvoke. Na srečo je bila kmalu pri kočina Kredarici. Planila je vanjo in prosilaneznane ljudi za pomoč. Planinci sošli za njo, pot se je neizmerno vlekla …Tudi po poti navzgor je bilo Ano strah.Vse, kar je prebrala v grozljivkah, se jije dogajalo v resničnosti. Ko so prišlido dedka, je Ana opazila, da dedekne more premikati nog. Pričela jevpiti in jokati. Planinci so jo mirili inpoklicali 112. Ana se je pomirila šele,ko je videla helikopter. "Na pomoč,na pomoč!" je vpila. Helikopter seje spustil in iz njega so skočili ljudje.Pobrali so dedka in Ano. Gorski reševalciso jo spraševali, kako se je vseskupaj zgodilo. Ana je povedala, da seje dedek kar nenadoma prijel za srcein kasneje padel na tla. Reševalci sotakoj vedeli, da je šlo za infarkt, Ana patudi, čeprav je bila še majhna. Po licihso ji začele teči solze. Bila je žalostna,ker je videla, da je njen dedek umrl …Nič več se namreč ni premikal …Ko je helikopter pristal, je Ano žečakala mama. Ana ji je stekla v naročje.Objeli sta se. Mama je namreč žeizvedela za smrt svojega očeta. Drugadrugo sta mati in hči skušali potolažiti.Ana je mami dejala: "Ta dan bo zavedno ostal v mojem spominu, a nesamo v slabem! Dedek je pogostogovoril: ‚Povsod se dogajajo nesrečein s tem se moramo sprijazniti. Pazitipa moramo, da nesreče ne izzivamo …‘Midva z dedkom nesreče nisvaizzivala. Narava je bila zanj sprostitevin tam je bil zelo srečen. To mi jevedno skušal pokazati. Tudi samabom naravo jemala tako kot on, splohod zdaj naprej, ko dedka ni več." Anaje vedela, da bo tudi sama hodila podedkovih stopinjah. mFoto: Janez Stražišar|58| <strong>Planinski</strong> vestnik | APRIL 2012
INTERVJULjubezen do zahtevnega poklicaKlemen Gričar, gorski vodnikPogovarjal se je Andrej MašeraKlemna Gričarja sem spoznal leta2007 na Marmoladi. Pri sestopu semna ledeniku med pogovorom nepazljivostopil na kamen, ki je zdrsnilpo živem ledu, z njim pa je tudi mojamalenkost trdo pristala na r … In bise lepo peljal po strmini, če me ne biKlemen v trenutku zaustavil z vrvjo,tako da nisem drsel niti pol metra. Reagiralje čisto profesionalno in mirnonadaljeval s prekinjenim pogovorom.Priznam, da sem v trenutku spoznal,kako prijetno in sproščujoče je biti navrvi vrhunskega gorskega vodnika.V kasnejših stikih z njim mi je postalojasno, s kakšnim žarom ljubi svoj zahtevenin težaven poklic, za kateregapa sam pravi, da ne pozna lepšega. Ječlovek akcije, v razgovoru resen, malozadržan in skromen, v družbi pa zeloprijeten sogovornik in sopotnik.Kako si postal poklicni gorski vodnikz mednarodno licenco IFMGA?Pred davnimi leti sem delal licencoza vodnika PZS in sem se v Koči naGozdu pogovarjal z Janezom Duhovnikomglede poklicnega vodenja. Svetovalmi je, naj se prijavim na šolanje.Šolanje je zahtevno, imel sem srečo,da je bila "generacija 2000" močna.Veliko smo sodelovali, skupaj plezali,se učili in tako smo lažje narediliizpite. V domačem kraju, v Zgornjesavskidolini, je bil moj mentor JanezKunstelj, v pomoč pa je bil tudi DušanPolajnar, ki je bil takrat predsedniktehnične komisije Združenja gorskihvodnikov Slovenije (ZGVS). Več letsem tudi sam sodeloval v upravnemodboru ZGVS, trenutno tretje letoopravljam funkcijo predsednika.Kdo te je vpeljal v gorski svet inkdaj si začel hoditi v gore? Kdaj sizačel plezati in postal alpinist?V gore sem začel hoditi v 2. razreduosnovne šole v planinskem krožku,pri šestnajstih letih sem se vpisal valpinistični odsek, pred osemnajstimileti sem se pridružil GRS KranjskaGora. Plezal sem z veliko soplezalci,začetki so bili z mojo generacijo.Danes plezam, ko nisem v službi, s prijatelji,večina so gorski vodniki. Mojaprva smer je bila pozimi Kamenkovkamin v Nad Šitom glavi.Kje si največ plezal in kateripredel v domačih in tujih gorahti je najbolj pri srcu?V bistvu je toliko lepih gora, dabi težko izbral najljubšo, mogočedoma Martuljkova skupina, Širokapeč, Rušica, Mali Oltar ... gore, kjerni preveč ljudi. V tujih gorah MonteKlemen pri počitku na vrhu Velikanovegazoba (Dent du Géant), v ozadju desnoGrandes Jorasses. Foto: James KingRosa z italijanske strani in Himalaja.V bistvu mi je vse enako pri srcu, letničasi in tip plezanja se menja. Jeseni žekomaj čakamo sneg in led, spomladinam je dovolj smučanja in na zadnjihturnih smukih že sanjamo plezanje vtoplih krajih.Znano je, da se s poklicem gorskegavodnika samo v naših gorah skoraj neda preživljati? Kaj misliš, da je vzrok?Nekaj gorskih vodnikov dela večinomadoma in se preživijo. V Slovenijise stanje izboljšuje, vedno bolj se zavedamo,kako pomembne so licenca,odgovornost, zavarovanje. Še vednoje precej "vodnikov", ki vodijo na črno,vendar na dolgi rok ne morejo obstati.Sam delam veliko predvsem v državahalpskega loka. Delo je tam boljeplačano, vodniški poklic pa cenjen inspoštovan.Delaš pretežno v tujini. V katerempredelu Alp opraviš največ vodniškihtur? Ali delaš poleti in pozimi?Delam čez celo leto, pozimi velikona smučeh. Turno smučanje, heli ski,|59|
- Page 4 and 5:
Pomlad na BanjšicahFoto: Mirko Bij
- Page 6 and 7:
OSTANKI VOJNE V GORAHKdo je postavi
- Page 8 and 9:
OSTANKI VOJNE V GORAHV Posočju še
- Page 12 and 13: Mojstrovke in do spodaj ležečegaV
- Page 14 and 15: OSTANKI VOJNE V GORAHImpresivna tet
- Page 16 and 17: ostaline tega obdobja. Ne bi smeli
- Page 18 and 19: INTERVJUV gorah in potovanjihje smi
- Page 22: SLOVENIJI ZLATI CEPIN 2012Peti zlat
- Page 26: ALPINISTIČNA ODPRAVA V KARAKORUMUt
- Page 29 and 30: Začelo je rahlo deževati, kar me
- Page 32 and 33: Pri Lovrču, Srednji Lokovec,1975;
- Page 34 and 35: Sveta gora z Banjšic, spodaj BateF
- Page 36: Sveti Lovrenc, 799 m, po krožni Ka
- Page 42 and 43: Croda Bianca, 2841 m, Cresta Fanton
- Page 44 and 45: Cimon del Froppa iz doline Val Long
- Page 46 and 47: je zaradi lepote okolja in zmerniht
- Page 48 and 49: Pritekanje denarja v blagajno jebil
- Page 50 and 51: koče na Krnu, "ki naj bi se imenov
- Page 52 and 53: ZIMSKA TURARombon v beli preoblekiL
- Page 54 and 55: POPOTOVANJEMed pravoslavnimi samost
- Page 56 and 57: Veličastna arhitektura ruskega sam
- Page 58 and 59: Natrpane čakalnice so ji povzroči
- Page 62 and 63: Klemen z ženo Manco in sinčkom Lo
- Page 64 and 65: BILO JE NEKOČZgodba o nemaraprvem
- Page 66 and 67: ZDRAVJEZakaj v hribihnosimo sončna
- Page 68 and 69: VREMENSKE STOPINJE IN OPRIMKISnežn
- Page 71 and 72: prespani noči v bivaku Solvay,dose
- Page 73 and 74: Dan slovenskih planincev in 100-let