Celotna Å¡tevilka - Planinski Vestnik

INTERVJULjubezen do zahtevnega poklicaKlemen Gričar, gorski vodnikPogovarjal se je Andrej MašeraKlemna Gričarja sem spoznal leta2007 na Marmoladi. Pri sestopu semna ledeniku med pogovorom nepazljivostopil na kamen, ki je zdrsnilpo živem ledu, z njim pa je tudi mojamalenkost trdo pristala na r … In bise lepo peljal po strmini, če me ne biKlemen v trenutku zaustavil z vrvjo,tako da nisem drsel niti pol metra. Reagiralje čisto profesionalno in mirnonadaljeval s prekinjenim pogovorom.Priznam, da sem v trenutku spoznal,kako prijetno in sproščujoče je biti navrvi vrhunskega gorskega vodnika.V kasnejših stikih z njim mi je postalojasno, s kakšnim žarom ljubi svoj zahtevenin težaven poklic, za kateregapa sam pravi, da ne pozna lepšega. Ječlovek akcije, v razgovoru resen, malozadržan in skromen, v družbi pa zeloprijeten sogovornik in sopotnik.Kako si postal poklicni gorski vodnikz mednarodno licenco IFMGA?Pred davnimi leti sem delal licencoza vodnika PZS in sem se v Koči naGozdu pogovarjal z Janezom Duhovnikomglede poklicnega vodenja. Svetovalmi je, naj se prijavim na šolanje.Šolanje je zahtevno, imel sem srečo,da je bila "generacija 2000" močna.Veliko smo sodelovali, skupaj plezali,se učili in tako smo lažje narediliizpite. V domačem kraju, v Zgornjesavskidolini, je bil moj mentor JanezKunstelj, v pomoč pa je bil tudi DušanPolajnar, ki je bil takrat predsedniktehnične komisije Združenja gorskihvodnikov Slovenije (ZGVS). Več letsem tudi sam sodeloval v upravnemodboru ZGVS, trenutno tretje letoopravljam funkcijo predsednika.Kdo te je vpeljal v gorski svet inkdaj si začel hoditi v gore? Kdaj sizačel plezati in postal alpinist?V gore sem začel hoditi v 2. razreduosnovne šole v planinskem krožku,pri šestnajstih letih sem se vpisal valpinistični odsek, pred osemnajstimileti sem se pridružil GRS KranjskaGora. Plezal sem z veliko soplezalci,začetki so bili z mojo generacijo.Danes plezam, ko nisem v službi, s prijatelji,večina so gorski vodniki. Mojaprva smer je bila pozimi Kamenkovkamin v Nad Šitom glavi.Kje si največ plezal in kateripredel v domačih in tujih gorahti je najbolj pri srcu?V bistvu je toliko lepih gora, dabi težko izbral najljubšo, mogočedoma Martuljkova skupina, Širokapeč, Rušica, Mali Oltar ... gore, kjerni preveč ljudi. V tujih gorah MonteKlemen pri počitku na vrhu Velikanovegazoba (Dent du Géant), v ozadju desnoGrandes Jorasses. Foto: James KingRosa z italijanske strani in Himalaja.V bistvu mi je vse enako pri srcu, letničasi in tip plezanja se menja. Jeseni žekomaj čakamo sneg in led, spomladinam je dovolj smučanja in na zadnjihturnih smukih že sanjamo plezanje vtoplih krajih.Znano je, da se s poklicem gorskegavodnika samo v naših gorah skoraj neda preživljati? Kaj misliš, da je vzrok?Nekaj gorskih vodnikov dela večinomadoma in se preživijo. V Slovenijise stanje izboljšuje, vedno bolj se zavedamo,kako pomembne so licenca,odgovornost, zavarovanje. Še vednoje precej "vodnikov", ki vodijo na črno,vendar na dolgi rok ne morejo obstati.Sam delam veliko predvsem v državahalpskega loka. Delo je tam boljeplačano, vodniški poklic pa cenjen inspoštovan.Delaš pretežno v tujini. V katerempredelu Alp opraviš največ vodniškihtur? Ali delaš poleti in pozimi?Delam čez celo leto, pozimi velikona smučeh. Turno smučanje, heli ski,|59|