Veličastna arhitektura ruskega samostanaPantelejmon Foto: Peter Sokličsrednjem veku roparski napadi – zatoobrambni stolpi – in seveda požari,ki so uničili neprecenljiva kulturnabogastva – zato veličastni dimniki,visoko nad strehami.Preden se ob sončnem zahoduzaprejo težka samostanska vrata(kdor ni pravočasno za zidovisamostana, mora preživeti noč naprostem), se že začne večerni obred.Od gostov se pričakuje prisostvovanjepri vsaj tri ure trajajoči mašiob neštetih posvečanjih z opojnodišečim kadilom. Čaščenje relikvij spoljubljanjem ikon in drugih svetinjpa ni ravno za vsakogar …Sledi skupna večerja v refraktoriju,v bizantinskem stilu okrašeni cerkveniladji, podobni dvorani. Vsi obrokiso skupni, ob velikih kamnitih mizahso zbrani menihi in gostje. Obrok sezačne in prav tako nenadno končaz udarcem priorjeve palice ob pod,zato je priporočljivo hitro in zbranojesti, sicer pa so pogovori med jedjoitak prepovedani. Na prižnici vesčas obroka eden od menihov bereiz Svetega pisma. Kdor ne morebrez mesa, ga mora na Atos prinestiskrivaj, saj je hrana vedno brezmesna.Jedi so okusne, sestavine so namrečvečinoma pridelane na samostanskihpoljih. Večerje in zajtrke skoraj vednospremlja kozarec domačega vina.Jutro je za naš okus še bolj nenavadno:prva budnica z udarci obsemandron (dolg lesen panj) te vržeiz sna že ob štirih, uro kasneje pa sezačne jutranji obred, ki traja tja do|54| <strong>Planinski</strong> vestnik | APRIL 2012štiri ure. Našo minljivost in vstajenjesimbolično podoživiš dnevno, kopogasijo vse sveče, da za nekaj minutzavlada skoraj popolna tema, nato paob petju prižgejo sveže voščenke.Po zajtrku se menihi napotijo kpočitku, popotniki pa zapustijo samostanin se napotijo v naslednjega.Tako se tudi midva spet znajdeva nacesti. Kljub velikemu številu samostanovin gostoljubnosti je težko dobitiprenočišče brez predhodne rezervacije.Na več spletnih straneh je močnajti telefonske številke samostanov,problem nastane, ko zveza ne deluje,ko so številke zastarele ali ko se naklic enostavno nihče ne odzove. Naobisk srbskega samostana Hilandari,ki je zaradi hudega požara že daljšičas v rekonstrukciji, tako sploh nimisliti!Odločiva se za samostan MengitisLavra. Zaradi oddaljenosti – samostanleži na skrajnem jugu polotoka– tu menda nikoli ni problemovs prenočišči. Še pred nekaj leti bi zapotovanje do tega samostana porabilicel dan, danes pa se tudi vzdolžstrmih vzhodnih pobočij Atosa vijeprašna vijugasta cesta s čudovitimipogledi na gozdnate vesine invečinoma skalnato obalo azurnomodrega morja. Lega samostanaMengitis Lavra je edinstvena: naskrajnem rtu južnega pobočja Atosase ob trdnjavskih zidovih samostanskihzgradb lomijo valovi penečegase morja. Samostan obdajajo poljain vrtovi. Tu dan preveva mir, soncepa prispeva svoje k meditativnemuvzdušju. Mucki, ki jih je na Atosu celastotnija, se leno sončijo na klopci nasamostanskem dvorišču …Premalo časa za vseČe želiš pokukati v kulturne vrednote,ki jih nekje globoko v sebi nosizgodovina pravoslavne cerkve, vštirih dneh, kolikor časa velja Diamonitrion,ni ne časa ne energije zavzpon na večinoma v oblake zavit vrhAtosa. Za čuda me to spoznanje splohne žalosti. Tako ostane za gorništvole krajši, predvsem fotografiranjunamenjen izlet po pobočjih vzdolžobale. Pešpoti so slabo označene alipa oznak sploh ni. Mnoge poti vodijov po vsem polotoku raztresena skrita,nadvse skromna bivališča menihovsamotarjev.Organizacijski problemi se v vsejostrini pokažejo naslednji dan: pričakovanaladja zaradi razburkanegamorja ne more pluti. Pot naju zatoseveda spet vodi v Karies (kamorpo mnenju mojega zobozdravnikaveč ali manj vodijo vse življenjskestezice …), potem pa prek Dafnijav ruski samostan Panteleimonos.Samo po sebi je razumljivo, da je tasamostan največji, ob izdatni pomočidomače države je tudi vzornovzdrževan. Tudi tu izkažejo prijetnodobrodošlico. Nemalo pa sva presenečena,ko naju menih, ki upravlja sprenočišči, po dvourni zamudi karna hitro odslovi – razlog: nisva sevnaprej prijavila.Popoldne se že nagiba v večer, koše zmeraj koračiva v uro in pol oddaljensamostan Xenofondos. Tu panaju sprejmejo z legendarno grškogostoljubnostjo in seveda z vsemiobveznimi rituali. Zvečer sedim naozkem balkonu visoko nad morjem,ki s svojo modrino obkroža tudi testare zidove bizantinske arhitekture.V zraku plavajo odlomki psalmov, vpristanu pa se pozibava samostanskigliser s par sto konjskih močimočnima motorjema …Ko se četrtega dne trajekt spetprisloni ob pomol v Ouranopolisu inostane Atos izkušnja, začnem doumevati,kolikšen pomen ima lahko samopar dni za razumevanje Kolesja, nammalo znanega poglavja kulturne zgodovinečloveškega miselnega sveta.Na pomolu pa že čakajo družicenekaterih sopotnikov … m
LITERARNI NATEČAJ OB 100-LETNICI GRSOče, gorski reševalecBesedilo: Hana Černivec, 7. razred, OŠ Dobrepoljeje rekla Tininaučiteljica zgodovine, "pet.""Odlično,""Super, nisem zaman preživelavečera pri knjigah," je pomislilain preslišala posmehljive žvižge posameznikov,ki so ji zavidali njene ocene.Pogledala je na uro. Čez dve minuti bozvonilo. Spravila je zvezke v torbo, kijo je krasil dolgolasi pevec priljubljeneskupine, ki ni obstajala že dvajset let.Ko je zazvonilo, je stekla do omarice,kjer se je preobula.Odrinila je vrata šolske garderobein iz moteče svetlobe luči stopila venna asfalt. Dan je bil čudovit. Sijalo jesonce in vse je bilo zasneženo. Učenciso kričali in se kepali. Debela, mrzlakepa ji je spolzela za vrat, a je ni ujezilo.Le sivolasi hišnik je jezno pogledalnaokoli in z lopato v premraženihrokah požugal nagajivcem. Ona pa sini delala skrbi. Komaj je čakala, da bovidela očeta, ki je bil veliko zdoma, sajje opravljal delo gorskega reševalca.Zdaj, v zimski sezoni, ko se zgodi večnesreč, je prihajal domov le za konecFoto: Milan Cerartedna; takrat so ga nadomestili drugireševalci. Obljubil ji je, da bodo šlinaslednji dan smučat. In kako bovesel, ko mu bo povedala, da je spetdobila petico … Rada se je predajalatakim mislim.Huda slutnja"Tina, mami te čaka, se vidiva!" ji jezaklicala Karmen, njena najboljšaprijateljica, s katero se je družila že odprvega razreda. "Čao," je odzdravila.Zakaj jo vedno zmoti med najlepšimimislimi?! Šele potem je doumelapomen njenih besed. Mama čakanjo?! Res da jo je vedno počakalapo šoli, toda vedno je zamujala vsajpetnajst minut, tako je to postal že karnjun "običaj". Ali jo je Karmen vleklaza nos? To ne bi bilo nič nenavadnega,toda …Zagledala je mamin avto, izraz nanjenem obrazu pa jo je prisilil, da jehitro skočila vanj. Mati je urno odpeljalaproti Ljubljani. Šele potem je spregovorila."Tinči, na urgenco greva. Oče …pri reševanju je imel nesrečo." Oblileso jo solze. "Je hudo?" je previdno vprašalain še sama ni vedela, kdaj je začelajokati. Ni dobila odgovora. Mama je leskomignila z rameni in jo spodbudnopobožala po laseh. "Vse bo v redu, neskrbi," je dejala, a premalo prepričljivo– tako se s tem ni mogla prav dobropotolažiti. Preostanek vožnje je buljilav cestne znake in kažipote, kot da bi jozanimalo, kje se pride v Novo mestoali čez koliko metrov ju bo presenetilodelo na cesti. A le tako se je izogibalamučnih pogovorov o očetu.Zavore so zaškripale, avto je ustavil.Na to belo stavbo ni imela posebnihspominov. Sem se je šla cepit, tega se jespominjala. Mama jo je prijela za rokoin začuda ji ni ugovarjala. Sledila ji je.Skozi nešteto hodnikov, belih in prečistih.Žalostnih. Nenadoma se ji dan nizdel več tako čudovit kot prej. Še več,zdelo se ji je, da so nebo prekrili temnioblaki in grozili, da bodo na zemljoposlali nevihto. Bilo ji je popolnomavseeno. Za petico, za smučanje …|55|
- Page 4 and 5:
Pomlad na BanjšicahFoto: Mirko Bij
- Page 6 and 7: OSTANKI VOJNE V GORAHKdo je postavi
- Page 8 and 9: OSTANKI VOJNE V GORAHV Posočju še
- Page 12 and 13: Mojstrovke in do spodaj ležečegaV
- Page 14 and 15: OSTANKI VOJNE V GORAHImpresivna tet
- Page 16 and 17: ostaline tega obdobja. Ne bi smeli
- Page 18 and 19: INTERVJUV gorah in potovanjihje smi
- Page 22: SLOVENIJI ZLATI CEPIN 2012Peti zlat
- Page 26: ALPINISTIČNA ODPRAVA V KARAKORUMUt
- Page 29 and 30: Začelo je rahlo deževati, kar me
- Page 32 and 33: Pri Lovrču, Srednji Lokovec,1975;
- Page 34 and 35: Sveta gora z Banjšic, spodaj BateF
- Page 36: Sveti Lovrenc, 799 m, po krožni Ka
- Page 42 and 43: Croda Bianca, 2841 m, Cresta Fanton
- Page 44 and 45: Cimon del Froppa iz doline Val Long
- Page 46 and 47: je zaradi lepote okolja in zmerniht
- Page 48 and 49: Pritekanje denarja v blagajno jebil
- Page 50 and 51: koče na Krnu, "ki naj bi se imenov
- Page 52 and 53: ZIMSKA TURARombon v beli preoblekiL
- Page 54 and 55: POPOTOVANJEMed pravoslavnimi samost
- Page 58 and 59: Natrpane čakalnice so ji povzroči
- Page 60 and 61: privoščila nekaj za pod zob, pred
- Page 62 and 63: Klemen z ženo Manco in sinčkom Lo
- Page 64 and 65: BILO JE NEKOČZgodba o nemaraprvem
- Page 66 and 67: ZDRAVJEZakaj v hribihnosimo sončna
- Page 68 and 69: VREMENSKE STOPINJE IN OPRIMKISnežn
- Page 71 and 72: prespani noči v bivaku Solvay,dose
- Page 73 and 74: Dan slovenskih planincev in 100-let