MANJ ZNANI DOLOMITISrce AgnèrjaZanimivo okno v Cimi dei BalconiBesedilo: Franci HorvatMed velikimi svetovnimi uspešnicami je knjiga Zemlja –pogled z neba francoskega avtorja Yanna Arthusa – Bertranda.Na njeni naslovnici "utripa srce Zemlje". Na naslednjih straneh izvemo,da se mangrovovo srce nahaja v bližini mesta Voh na otoku GrandeTerre, ki spada k posesti otokov Nove Kaledonije (blizu Avstralije).Poleg odlične fotografije ima posnetek tudi simbolni pomen.Simbolni pomen srca v življenju in naraviPredstave o srcu kot organu in sedežudoločenih čustev so se skozi tisočletjain stoletja menjavale. Srce so povzdigniliv simbol ljubezni, ga uporabili vverske namene in mu namenili vlogobuditelja.Srce je bilo v preteklosti ponekodtudi sredstvo okrutnega žrtvovanjav verskih obredih. Obred žrtvovanjaje bil v mehiški dolini navzoč že zelodolgo, značilen pa je bil tudi za večinoameriških kultur. Azteki so verjeli, daso bogovi žrtvovali svojo kri za stvarjenječloveka in so zato v zameno odljudi zahtevali, da jim žrtvujejo svojasrca. Višek obreda je bil, ko je vodjarituala žrtvi prerezal prsi s kamnitimnožem in potegnil na plano še vednoutripajoče srce ter ga dvignil k soncu.Obred je bil končan, ko je srce končalov kamniti posodi, truplo pa je zletelopo stopnicah navzdol. Ob posvetitvipomembnega svetišča so Azteki žrtvovalitudi 80.000 ljudi.V naši domovini imamo kar nekajsrčastih krajinskih oblik: Vodotočnojezero pod Korošico, cesto, ki peljeskozi vinograde na Špičnik v Slovenskihgoricah, pa še kakšno jezero bi senašlo. Ker sem večkrat v gorah kakorna morju, sem svoje iskanje srčastihoblik v Sloveniji namenil njim. Kljub intenzivnemuiskanju mi še ni bilo danoizslediti tovrstnih gorskih naravnihpojavov.Iskanje gorskega srcaNa spletu mi je pred leti uspelo odkritinaravno okno v Dolomitih, ki imadovršeno obliko srca. Minevali someseci, da sem izbrskal vse informacije,ki so bile potrebne, da obiščemto zanimivost. V letu 2010 sem bil skolegom dogovorjen, da obiščevaSrce Agn rja, kakor se okno imenuje,toda usoda je poskrbela, da sem vsepoletje hodil žalosten naokoli, saj seje soplezalec poškodoval. Leto zatemsva se z Matjažem najprej preizkusilav novi ferati nad Vinsko goro, nato pasva še malo potelovadila v plezališčupri Tremarjih.Izkoristila sva prvi lep konec tednav juliju, da sva se odpeljala v dolinoSan Lucano. Vso pot sem bil napet vpričakovanju, kakšno pustolovščinonama bo pripravilo Srce Agn rja. Avtosva pustila razmeroma visoko naddolino ob studencu na idiličnem kraju,primernem za postavitev šotora. Potemeljiti pripravi nahrbtnika sem sezavil v spalno vrečo, ko je ugašal dan.Štetje ovac in krav ni pomagalo, da bizaspal, še manj zvezd, ki so ugašale nanebu druga za drugo.|26| <strong>Planinski</strong> vestnik | APRIL 2012Značilno "srce" v grebenuCime dei Balconi, v ozadjuveličastna podoba AgnèrjaFoto: Franci Horvat
Začelo je rahlo deževati, kar me jespravilo v dokaj slabo voljo. "Še enanapačna meteorološka napoved," semsi dejal in se obrnil na drugi bok.Malce pred tretjo uro zjutraj semzbudil kolega in odšel ven iz šotora.Zvezdnato nebo me je pomirilo inmi vrnilo optimistično razpoloženje.Vsak je pojedel nekaj malega in že svahitela proti planini Malga Campigat.Markirana pot je bila široka in se jedvigala v številnih serpentinah. Nadplanino se je zdanilo ravno v trenutku,ko sva morala poiskati pravo smerdo žleba, ki omogoča spust v dolinoSaline. Zaradi velike krušljivosti je bilotreba splezati (II. težavnostna stopnja)do dna doline, kjer naju je čakaloprečenje trdega snežišča. Nasprotnastran je bila bolj porasla in ob steni svasledila komaj vidni stezici do travnika.Pot, ki je vodila pod zahodno stenoCima dei Balconi, pa je bila samo šesprehod. Pri vstopu sem pospravilfotoaparat in se podal v žleb, ki je že nazačetku pokazal svoje težave. Zaradivelike vlage na njegovem dnu sva rajeplezala po ploščah ob njem (II. težavnostnastopnja) in tako obšla še manjšiskok. Nad njim so težave popustile inniso presegale I. težavnostne stopnje.Na travni gredini sva prečila potoček,kjer se je na skali pojavila prva rdečapika. Pri možicu sva se navezala innadaljevala s plezanjem. Popolnomanaravni prehodi in še nekaj rdečih piknaju so vodili vse do grebena.Pogled skozi Srce AgnèrjaVsa napetost, ki se je v meni kopičilaveč mesecev, se je sprostila, ko semzagledal srce, skozi katerega se jeodprl kraljevski pogled na Agn r s1400-metrsko severno steno. PrizorCima dei Balconi z vrisano smerjo vzponaFoto: Franci Horvatza bogove. Priznam, da so mi solzeorosile oči. Spomnil sem se Tineta Miheliča,odličnega poznavalca Dolomitov,ki mi je pred dvajsetimi leti predstavilskupino Pala in njene lepote.Tudi kolega, ki je priplezal za menoj, jebil navdušen nad dovršenostjo kamnitegasrca. Fotografiranje je občasnozmotila ali popestrila megla. Razglediz grebena so bili fantastični, kar lahkozaslutimo že iz imena gore. Nisvavidela samo številnih skalnih vršacevskupine Pala, v daljavi se je bleščalaMarmolada s severnim pobočjem zledenikom. Po dobri uri počitka, ko jesonce že močno pripekalo, sva sestopilapo isti smeri. Vzpon preko odurnegrape je zahteval od mene precej večnapora, kajti tik pod njegovim robomse mi je nekajkrat zataknila vrv, ki semjo nosil okoli ramen. Za nameček mije grdo zdrsnilo, da sem se komaj ujel.Da sem zmogel to nerodno mesto, semse moral povsem izpostaviti navzven,da se ne bi ponovile omenjene težavez vrvjo. Kar stisnilo me je pri srcu, kosem prišel iz grape in sem pomislil, kajvse bi se mi lahko pripetilo. Še vednovelja, da se tura zaključi v dolini inne na koncu smeri. Soplezalca semdohitel šele tik pred planino Campigat.Po razpoložljivih podatkih sva bilaz Matjažem med prvimi Slovenci, kismo obiskali Srce Agn rja. Prepričansem, da bom srce še kdaj obiskal,kajti njegova podoba me je povsemprevzela.Za konec še misel Malega princa:"Kdor hoče videti, mora gledati ssrcem. Bistvo je očem nevidno." mINFORMACIJESrce Agnèrja se nahaja v skupini Pala v severnemgrebenu gore Cima dei Balconi (2393 m), ki se dviganad krajem Col di Prà in predstavlja skrajni vzhodniodrastek prostranih podov Altiplano delle Pale di SanMartino. Vrh nima večjega pomena kot gorniški ciljin nanj ne pripelje nobena markirana pot. Pristop jemožen tudi po jugozahodnem grebenu. Preplezanosmer "Srce Agnèrja" naj bi uporabljali že lokalni lovciv 19. stoletju.Izhodišče: Najzanimivejši, toda ne najkrajši jedostop iz Ljubljane preko Rateč, Tolmezza na PassoMauria in od tam skozi Cortino ter preko prelazaPasso Falzarego do Taibona Agordino. Od tam skozidolino San Lucano do kraja Col di Prà. Iz Ljubljane doCol di Prà je dobrih 400 km.Koče in zavetišča: V tem predelu Pal ni planinskihpostojank; zasilno je možno prenočiti na planiniMalga Campigat, v dolini San Lucano pa je možnotaboriti na več krajih.Zahtevnost: Do srca se je možno povzpeti prekozahodne stene po lepih naravnih prehodih, ki nepresegajo II. druge težavnostne stopnje. V smerise na nekaterih mestih pojavi travna ruša alimanjši osameli macesen, ki ga lahko uporabimo zavarovanje.Dostop: Do planine Malga Campigat (1801 m) izkraja Col di Prà po markirani poti št. 761. Do vznožjastene se je treba še malce povzpeti po poti št. 761,ko ta zavije na desno, pa prečimo travnik, se natospustimo po grapi v dolino Saline in se ponovnopovzpnemo pod steno.Opis: Vstop v smer nam olajša izrazit žleb, ki sevleče desno navzgor. Že po nekaj metrih je trebapremagati skok (možen je obvoz po levi preko plošč,II. težavnostna stopnja). Žlebu sledimo vse do travnegredine, kjer se naša smer nadaljuje med dvemagrapama po naravnih prehodih vse do grebena.Višina smeri je okoli 300 m. V orientacijsko pomoč sotudi velike rdeče pike. Po grebenu lahko nadaljujemovse do vrha Cima dei Balconi (II. težavnostnastopnja). V megli in dežju zna smer postreči s karnekaj težavami (možnost zdrsa in težja orientacija).Zemljevida: Zelo uporaben je zemljevid Tabacco022 Pale di San Martino (1 : 25.000), za celotno turoiz domovine pa priporočam pregledno karto TabaccoDolomites Tyrol (1 : 500.000).|27|
- Page 4 and 5: Pomlad na BanjšicahFoto: Mirko Bij
- Page 6 and 7: OSTANKI VOJNE V GORAHKdo je postavi
- Page 8 and 9: OSTANKI VOJNE V GORAHV Posočju še
- Page 12 and 13: Mojstrovke in do spodaj ležečegaV
- Page 14 and 15: OSTANKI VOJNE V GORAHImpresivna tet
- Page 16 and 17: ostaline tega obdobja. Ne bi smeli
- Page 18 and 19: INTERVJUV gorah in potovanjihje smi
- Page 22: SLOVENIJI ZLATI CEPIN 2012Peti zlat
- Page 26: ALPINISTIČNA ODPRAVA V KARAKORUMUt
- Page 32 and 33: Pri Lovrču, Srednji Lokovec,1975;
- Page 34 and 35: Sveta gora z Banjšic, spodaj BateF
- Page 36: Sveti Lovrenc, 799 m, po krožni Ka
- Page 42 and 43: Croda Bianca, 2841 m, Cresta Fanton
- Page 44 and 45: Cimon del Froppa iz doline Val Long
- Page 46 and 47: je zaradi lepote okolja in zmerniht
- Page 48 and 49: Pritekanje denarja v blagajno jebil
- Page 50 and 51: koče na Krnu, "ki naj bi se imenov
- Page 52 and 53: ZIMSKA TURARombon v beli preoblekiL
- Page 54 and 55: POPOTOVANJEMed pravoslavnimi samost
- Page 56 and 57: Veličastna arhitektura ruskega sam
- Page 58 and 59: Natrpane čakalnice so ji povzroči
- Page 60 and 61: privoščila nekaj za pod zob, pred
- Page 62 and 63: Klemen z ženo Manco in sinčkom Lo
- Page 64 and 65: BILO JE NEKOČZgodba o nemaraprvem
- Page 66 and 67: ZDRAVJEZakaj v hribihnosimo sončna
- Page 68 and 69: VREMENSKE STOPINJE IN OPRIMKISnežn
- Page 71 and 72: prespani noči v bivaku Solvay,dose
- Page 73 and 74: Dan slovenskih planincev in 100-let