Pri Lovrču, Srednji Lokovec,1975; Rafael Terpin, 2011, akril.Foto: Anka VončinaIzza planote kukajo SpodnjeBohinjske gore (Peči).Foto: Oton NaglostPoseljenost – stare hišeBanjšice na obiskovalca naredijo vtis, posebej bolj na vzhodni, lokovški strani,z neverjetno raztresenostjo majhnih zaselkov, večinoma kar posameznih hiš.Majhna vrtača, skromna njivica, nekaj travne površine – in že je bilo dovolj zaskromno, a gotovo zelo težko življenje. Jeseni so morali pripraviti vse, da sopreživeli do pomladi, kajti planota je bila globoko zasnežena, na udaru vetrov,in najdaljša pot je bila do soseda – pa še tam so menda bili dogovorjeni tako,da je vsak pregazil svojo polovico poti. Od mnogih hiš so danes ostale le šekamnite ograje nekdanjih njivic in drevje, značilno za okolico kmetij (češnje,slive, lipe …). A vse to čedalje bolj vklepa in prerašča okoliški gozd. Hiš ni več,toda zgodbe o njih še obstajajo. Kot tista, ko je nekje pozimi gospodar šel izhiše v hlev – in izginil. Za nekaj mesecev. Šele spomladi so ga našli, ko se je snegstalil – nesrečnika je očitno na povratku zadela kap in sneženje je brž zakrilosledi za njim. Je pa še veliko hiš, ki so uspele ohraniti življenje in nam nemogovore o preteklosti. Tako je pot po planoti tudi spoznavanje časov, o katerihbomo kmalu lahko le še brali.Nekaj več o starih hišah, zlasti na vzhodnem delu planote (Lokovec, Grudnica),lahko preberete v knjigi Rafaela Terpina Klanec do doma, ki jo je v samozaložbiizdal leta 2007 v Idriji.kilometrov. Kraj ima tri glavne dele –Dolenji, Srednji in Gorenji Lokovec,vse skupaj pa je blizu štirideset osamljenihin dostikrat očem skritih zaselkov,saj leže v zavetju kraških vrtač,obdanih z gozdovi. Takoj nad Lokovcemse skoraj v ravni črti sever-jugvleče najvišje sleme Banjške planotez najvišjima vrhovoma – Laščkom inVelikim vrhom (oba 1071 m). Planotase potem, proti zahodu, počasi znižujeproti soški dolini, najbolj "planotasta"pa je prav na Banjšicah – "kraju" vosrednjem delu planote. Zakaj "kraju"?Ker tudi Banjšice tvori kar šestnajst(po nekaterih navedbah celo osemnajst)zaselkov. Tudi vse vode zaradinagnjenosti tečejo proti zahodu vSočo, največji je potok Avšček. Nasami planoti pa vode sploh ni.|30| <strong>Planinski</strong> vestnik | APRIL 2012
Valentin Stanič - Cerovščkov gospodPri Cerovščkovih v Bodrežu pri Kanalu "je zagledal Valentin Stanič luč sveta12. februarija 1774. " Tako piše v enem od starejših člankov o tem velikem slovenskemmožu, prvem alpinistu v Vzhodnih Alpah, prvopristopniku na Watzmann, prvemsamohodcu na Großglockner, človeku, ki je prvi izmeril višino Triglava. Predvsempa tu govorimo o možu, ki je skrbel za dobro ljudi, ki so mu bili dani v duhovno invsakršno oskrbo. Kot duhovnik na Banjšicah je v letih 1802–1809 pustil izjemenpečat – Banjšice so bile po njegovem službovanju preprosto drugačne – boljše. Kajtiko je živel v skromnem župnišču na Lužah (na zemljevidu Lužarji, na obnovljeni hišije danes spominska plošča), v hiši pod gričkom, na katerem je nekoč stala cerkvica,je ljudi učil umskih in ročnih spretnosti. Naučil jih je brati, pisati, računati – iz Goriceje na planoto privlekel celo tiskarski stroj.Pomagal je ljudem, da so znali umno kmetovati,da so bolje ravnali z živino. Otroke je učil celoplavati (v Soči). Umrl je leta 1847.Neverjetno energijo in obsežno delo ValentinaStaniča lahko podrobneje spoznate v knjigiValentin Stanič – Cerovščkov gospod, ki jeizšla leta 2009 pri založbi Educa v Novi Gorici.Foto: Marjan BradeškoKot jih vidi duša …Takole pa se Banjšice predstavijona spletni strani www.planota.si:"To je prostor, kjer se lahko potikatenaokrog brez cilja, a kljub temu vasbo nekaj presenetilo, samevajočeV led oblečeno drevje pod LaščkomFoto: Marjan Bradeškodomačije, ki jih še vedno spremljaduh nekdanjega življenja, redkorazporejeno življenje, oblika pokrajinekot nikjer drugje. Cest dovolj,kolovozov nešteto." In ti kolovozi vaspovedejo tja, kamor tisti trenutekhoče duša. Lahko je le bližnja vzpetina,od koder bodo misli poletele tjadaleč na jug preko morja ali se bodoustavile na severnem kamnitem|31|