Celotna Å¡tevilka - Planinski Vestnik

Zgoraj: Gora pa stoji tam kot prej.Foto: Miljko LesjakSpodaj: Vhodni portal galerije Schönburgtunnel,Debela griža na Doberdobski planotiFoto: Marjan BradeškoZgornja trdnjava pa je bila močnopoškodovana.Soška frontaSoška fronta je gotovo od vseh vojnihdogajanj daleč najbolj zaznamovalanaše gore. Prva svetovna vojna in tudidogodki po njej so pustili številneostanke, ki jih še danes vidimo – innemalokrat s pridom uporabljamov naših gorah, posebej v zahodnemdelu domovine. Pa najsi bodo tomulatjere, po katerih vodijo planinskepoti, različna zavetišča (npr. Globoko),nekdanje vojašnice (npr. Koča na Črniprsti, Dom na Poreznu) in podobno.Je pa vse, kar gornik najde, posebej vbolj odročnih predelih posoških gora,še danes vredno občudovanja. Tehničnemojstrovine, kot so denimo ostankizgornje postaje tovorne žičnice tikpod vrhom Črnelskih špic. Pa izjemenlok – obrambni zid s strelskimi linamina sedlu Čez Brežič. Drzno speljanepoti, stopnice v strmem svetu, kise zdi neprehoden (nekoč so najumed iskanjem prehodov v pobočjuRombona tik pred nočjo rešile pravneke take stopnice). Ničkoliko je takihpomnikov, posebej nenavaden jespomenik na Peskih, kamnita kockaz okroglimi stebričastimi vogali,piramidasto streho in kroglo na vrhu.Kot da bi ga načrtoval mojster dr. JožePlečnik. Zanimivo je, da takrat kljubvojni niso pozabili ne na kulturo inne na vero, od vseh verskih znamenjiz tistih časov najbolj zgovorno kličespominska cerkev sv. Duha na Javorci.Svetla notranjost, modri nadih in brezštevila imen. Mar svetloba in modrinagovorita o nebesih? O nedosanjanihsanjah padlih vojakov?Številna vojaška pokopališča, odKrasa do Koritnice, govore o tehmladih fantih, ki so hoteli živeti, kiso sanjali o dekletih, o domačih, ocvetoči češnji pred domačijo … pa sopadli za največji nesmisel nesmislov.Mnogi nimajo groba in še danes,denimo v odročnem svetu Krnskihpodov, izpod skal štrlijo kosti. V takemtrenutku čas zastane – kot je za vednozastal nesrečnim vojakom.Druga svetovna vojnaSlednja v gorah ni pustila toliko sledi,ker takrat niso gradili toliko kot v prvisvetovni vojni ali v obdobju po njej.Veliko je bilo med drugo vojno uporabnegaše iz prejšnjih časov (Nemci sonpr. uporabljali trdnjavo Kluže), nekaj,kar je že stalo, pa sta vojskujoči se stranicelo uničili, da slučajno sovražnikV tokratni temi govorimo o ostankihvojne v gorah – dotaknemose mulatjer, različni vojnih inmedvojnih zgradb, predvsempa si ostanke ogledamo skozioči velikega raziskovalca soškefronte – Vasja Klavore.tistega ne bi uporabil zase. Tako usodoje npr. doživela prejšnja koča na Stolu,današnja Prešernova koča, ki so jopožgali partizani, okupatorji pa sopodobno, preventivno, minirali deleRupnikove obrambne linije.Kar je gotovo zanimivo za obiskovalcegora, pa so ostanki nekaj zrušenihletal, saj je med drugo svetovnovojno naše ozemlje preletavalo velikoštevilo tako sovražnih kot zavezniškihletal. Med najbolj znane sodijo ostankizavezniških letal na težko dostopnemobmočju na Temenu pod Rjavinoter pod Kotovim sedlom (v Tamarjuje celo spomenik) in na Mali planini(tudi spominsko obeležje).Spomin in opominKo hodimo med ostanki, ki nemogovore o tem, da gore niso bile vednotako mirne, lepe, prijazne, cvetoče,kot so v času našega obiska, se s spoštljivimspominom poklonimo vsem,ki so ostali tam gori. Proti svoji volji,za neko domovino, ki dostikrat splohni bila njihova, za nek košček ozemlja,ki je po vojni ostal tam, kjer je bil prej …Naj nam bodo vsa ta številna znamenja,zgradbe, poti, izklesana zavetiščain drugi ostanki vojne opomin, daje karkoli bolje kot vojna. Dogovor,pogajanja, vztrajnost, prijaznost inzavedanje, da na svetu sobivamo inpotrebujemo sočloveka. Mar niso pravto vrednote, ki odlikujejo ljubiteljegora? m|5|