Celotna Å¡tevilka - Planinski Vestnik

Natrpane čakalnice so ji povzročilekurjo polt.Končno sta prišli na urgentnioddelek. Trudila se je, da ne bi slišalaničesar. A glasovi, ki so odmevali izzvočnika in klicali zdravnike, ki soprepoteni tekali sem ter tja, so bilipreglasni. Bilo ji je slabo, od beline, odžalosti. Želela je stran. Nato ju je medicinskasestra poklicala, naj vstopita.Njegova službaLežal je tam, ves v povojih, obkrožens cevkami in zdravniki. Ob pogledunanj jo je zmrazilo po telesu. Previdnoje stopila k postelji. Je to res on? Imelje odprte oči, šibko se ji je nasmehnil.Bil je vidno izčrpan. Ni vedela, kajnaj reče, zato je vprašala, kar se ji jepač podilo po glavi. Nikoli ni maralanjegove službe, ravno zaradi njegoveodsotnosti od doma. Posvečal ji jetoliko časa, vendar je bila prepričana,da bo zdaj, po nesreči, drugače.Zagotovo jo bo opustil. "Oči, si boš,ko okrevaš, poiskal drugo službo?" gaje vprašala. Odgovoril ji je: "Srček, sajveč, da ne. Rad opravljam svoje delo.Vendar bom zdaj potreboval še nekajčasa, da si opomorem. Tačas bomdelal v pisarni. Zdaj mi pa povej, kakosi?" Ni odgovorila. Odkorakala je izsobe v naglici, in preden je nič kaj tihozaprla vrata, je videla le še presenečenimaterin obraz.V čakalnici je sedla na oblazinjenoklop in se brezdušno zagledala vtelevizijski ekran. Na sporedu so bilaporočila. Nikoli jih ni gledala, nasprotno– menila je, da so dolgočasna. Izsamega dolgčasa se je naslonila nasedež in prisluhnila. Dolgočasni glasnapovedovalke je postal zanimivtakoj, ko je oznanila naslednjonovico: "Danes ob trinajsti uri intrideset minut je Slovenijo pretreslanovica. Zagnani gorski reševalec,mož in oče dvanajstletne deklice jepri reševanju otroka skoraj izgubilživljenje. Sedemletni deček se je sstarši odpravil v gore. Fantek bi moralbiti primerno opremljen, vendarstarši za to niso poskrbeli. Na strmemterenu mu je zaradi neprimerneobutve spodrsnilo. Padel je na krhkoskalno polico, ki se je začela podirati,in vodiči so nemudoma poklicaligorsko reševalno službo. Reševalcu izreševalne ekipe je uspelo dečka spravitina varno, vendar je pri tem padelin se hudo poškodoval. Pogumnimož je že v varnih rokah ljubljanskihzdravnikov, deček pa ima, po izjavistaršev, le lažjo poškodbo kolena,za kar gre zahvala reševalcu, ki jetvegal življenje. Vsi reševalci še enkratpozivajo: Kamorkoli že se odpravite,ne pozabite na varnost in primernoopremo ter obutev!"SpoznanjeOd dolgega sedenja so se ji v nogahpojavili mravljinci. Začutila je, daje bilo danes preveč informacij inžalosti. Od beline se ji je vrtelo v glavi.Pogledala je skozi okno. Opazovala jemestne luči in razmišljala o očetovihbesedah. Vedela je, da ima rad službo,da rad pomaga. A po tem, kar se jezgodilo … Skoraj bi umrl … Opazovalaje avtobuse, dim, ki se kadi iz njih,velik, črn dim, ki počasi zastruplja inpolni njeno telo. Obliznila je debeloslano solzo, ki ji je spolzela po ustnicah.Prišla je iz srca, iz spoznanja, ki jev njej ležalo že dolgo. Zdaj je prišlo nadan – v obliki solz. Ni jih ustavila. Bilaje srečna, oče bo preživel. A to spoznanje… Njen oče je gorski reševalec.Da bi ohranil življenje drugih, bi dalvse – tudi svojega. To je plemenito – pavendar … Ni razumela. mVseslovenski literarni natečaj ob stoletnicislovenskega organiziranega gorskega reševanjaV Slovenskem planinskem muzeju vMojstrani je bila v soboto, 3. marca,zaključna prireditev literarnega natečajaMoje največje veselje je na gorah zaslovenske osnovnošolce. Literarni natečajsmo v muzeju pripravili v sodelovanju zGorsko reševalno zvezo Slovenije v sklopuletošnjih prireditev ob stoletnici organiziranegaslovenskega gorskega reševanja.Učence in njihove mentorje smo zatopovabili, da nam napišejo domišljijske inpustolovske zgodbe ter narišejo stripe,v katere bodo vpletli dogodek, povezanz nesrečo v gorskem svetu in sevedapomočjo gorskih reševalcev pri tem.Odziv je bil velik. Na naš naslov je prispelokar 310 prispevkov z več slovenskihosnovnih šol. Komisija v sestavi IreneCerar, Vladimirja Habjana, Anje KovačAžman in Mete Košir pa se je znašla predtežko nalogo, izbrati najboljše. Prispelistripi in spisi so vsebinsko zelo raznolikiin domiselni. Nekateri črpajo iz lastnihplaninskih in plezalskih izkušenj v gorah,nekateri se napajajo pri družinskihzgodbah, drugi simpatično in domišljenouporabljajo tradicionalne motive ljudskih|56| Planinski vestnik | MAREC 2012pravljic, spet drugi načenjajo in vpletajoaktualna najstniška vprašanja: odtujenost,osamljenost, družinsko problematiko …V gorah se spletajo tudi najstniške ljubezni.Veliko je zgodb o neprimerni opremi,kačjih pikih, pomoči pri zdrsih, zlomih,srčnih infarktih, zvestobi pasjih ljubljenčkov… Poleg zanimivih in nenavadnihzgodb je komisija iskala tudi prispevke, kiso slogovno dobro napisani.Predsednica Irena Cerar je povedala, daso navdušili predvsem tisti avtorji, ki soznali brez odvečnih besed in moraliziranjaprepričljivo povedati svojo zgodbo. "Mladinagrajenci znajo občudovanja vrednostopnjevati napetost v svoji zgodbi,oblikovati dialoge, ubesediti odnose medakterji v zgodbi, bodisi da gre za sovrstnikeali odnose med starši in otroki … Pri stripihpa smo se ozirali tudi na čistost likovnegaizraza z združitvijo slike in besede terkoriščenje likovnega prostora."Najboljnavdušujoče pa je, da iz vseh prispevkovveje ugotovitev, da naši mladi ustvarjalcipoznajo in cenijo delo gorskih reševalcev,predvsem pa, da se zavedajo, kako nujna jeprimerna priprava na obisk gora."Nagrajeni prispevki so objavljeni naspletni strani muzeja (www.planinskimuzej.si).Nagrade je podelil alpinist, kolumnist,urednik, novinar in pisec napetegamladinskega pustolovskega romana Zlatizob Tadej Golob. Za prijetno vzdušje vreševalskem duhu pa so nas z zabavnimkulturnim programom razveselili učenciOŠ 16. december iz Mojstrane in gorski reševalciz aktivno predstavitvijo reševalneopreme in dela s plazovnimi psi.Z literarnimi, likovnimi in podobniminatečaji bomo v muzeju nadaljevali tudiv prihodnje, saj z njimi želimo slovenskeosnovnošolce in tudi dijake spodbuditi hkreativnemu razmišljanju, literarnemu inlikovnemu ustvarjanju na temo planinstva,zbrane prispevke pa sčasoma zbrativ tiskovino za mladostnike ali jih uporabitikot osnovo za prihodnje pedagoško--animacijske dopolnitve stalne razstaveo zgodovini planinstva na Slovenskem.Tako lahko s skupnimi močmi tkemo inbogatimo vsebine v planinskem muzeju.Natalija Štular, kustosinja pedagoginjav Slovenskem planinskem muzeju