Celotna Å¡tevilka - Planinski Vestnik

Cimon del Froppa iz doline Val LongaFoto: Matija TurkChiggiato, Baion in Ciareido, edine vMarmarolah. Vrvež pohodnikov okolikoč v poletnih mesecih je tudi tu boljpravilo kot izjema. Sprehod po potiod koče Baion do koče Chiggiato, kivodi skozi macesnove gozdove in čezprostrane pašnike, od koder se namodpirajo pogledi na navpične steneMarmarol in na nazobčane grebeneFurlanskih Dolomitov onstran Piave,je doživetje že samo po sebi.Povsem drugače je na severnistrani Marmarol, kjer nudijo zavetjeobiskovalcem le skromni bivakiFanton, Tiziano, Musatti in Voltolina.Že dostopi do njih so dolgi in strmi,poti slabe in obiskovalci redki. Veznepoti med bivaki nam omogočajodolgo popotovanje po severni straniMarmarol. Hoja brez konca prekokraških podov, melišč in gorskihtrat, posejanih z redkimi macesni,nad katerimi se dvigajo apnenčastiskladi vrhov, nas nagradi z izjemnimi|42| Planinski vestnik | APRIL 2012pogledi na Sekstenske Dolomite.Pokrajina na severni strani Marmarol,tako neznačilna za Dolomite, skriva vsebi domačnost naših gora.Cimon del Froppa in Tita PetòzMarmarole so vstopile v zgodovinoodkrivanja Dolomitov leta 1867. Tegaleta sta se gozdni čuvaj in lovec nagamse iz Calalza di Cadore GiovanniBattista Toffoli Pet z, po domače TitaPet z, in stotnik Giuseppe Somano kotprva povzpela na Cimon del Froppa,2932 m. Njun vzpon je dolgo veljal zaspornega. Kot je opisal Somano, sta sena pot odpravila ponoči 18. oktobra,ko je najvišje vrhove že pobelil sneg.S seboj sta imela hrane za tri dni,večinoma polento, in nepogrešljivozalogo tobaka. Vrh sta v neugodnemvremenu in razmerah dosegla šele naslednjidan in se pred močnim vetromzatekla pod bližnjo skalo. Zaradihudega mraza sta bila primoranakmalu sestopiti po strmi steni na drugistrani in nato po meliščih, dokler nistaprišla do travnatega pobočja, kjer staše drugič bivakirala.Cadore in LadinciObmočje ob zgornjem toku Piave inzahodno od njega se je v srednjem vekuimenovalo Cadore. To poimenovanjese je ohranilo do danes. Staroselskiprebivalci Cadora so Ladinci, ki odrimskih časov tod živijo in ohranjajosvoj jezik. V kraju Lozzo, od kodernas dolga, ozka in mojstrsko speljanavojaška cesta pripelje na planineskoraj 2000 metrov visoko pod vrhoveMarmarol, so številni krajevni napisi insmerokazi v ladinskem jeziku. Ladinciuporabljajo šumnike in v nasprotju zItalijani glasu k ne zapišejo s črko c."Croda", ki pomeni goro, pišejo kot"kroda". Vse to nekoliko spominja naslovenščino. Tudi nekatera krajevnaimena so nenavadna in dajo slutitislovanski izvor. Ladinsko narečje, kiga govorijo v Lozzu, vsebuje jezikovnevplive različnih ljudstev, ki so nekočposeljevala dolino ali prihajala vanjoob zgornjem toku Piave: Langobardov,Furlanov, Slovanov in drugih. Slovaniso pred tisočletjem naseljevalisosednjo dolino Pusterio. Možnoje, da so vsaj občasno prihajali tudiv Cadore in med Ladinci pustili svojkulturni vpliv.Šele čez pet let je sledil naslednjivzpon, ki ga je opravil Albert DeFalkner s tovariši. Ker na vrhu ni našelsledov predhodnikov, ki običajnoza sabo pustijo kamnitega možica,se je razglasil za prvopristopnika.Pet z in Somano po njegovem nistadosegla glavnega vrha, temveč neknižji, stranski vrh. Vendar je čas stvaripostavil na pravo mesto. Ko je dolgaleta zatem Pet z na vrh popeljal LuisoFanton, kasnejšo uspešno alpinistko,ji je pokazal kraj, kjer sta s tovarišempoiskala zavetje. Podoba vrha in legazavetja sta povsem ustrezali natančnemuSomanovemu opisu. Somanoin Pet z sta se na Cimon del Froppapovzpela s severa, z ledenika GhiacciaioFroppa di Fuori, najverjetnejepo smeri, danes imenovani Via DeFalkner.Ljudsko izročilo pravi, da se je TitaPet z kot prvi povzpel na vse vrhoveMarmarol. Ta izjava je verjetno pretirana,a dejstvo je, da velja za prvegadomačina, ki je hodil v gore zgolj izlastnega zadovoljstva in želje po odkrivanjuneznanega. Menda je še večjo