odpri - Zveza društev diabetikov Slovenije

Svetovni dan sladkorne bolezniOrganizatorji pohoda upajo, da so za hojo navdušili vsaj nekaj ljudiPohodnikov ni bilo dovolj za vpis v Guinesovo knjigo rekordovKopru 88, v Gornji Radgoni23 in v Tržiču 27. Vsi so hodilivsaj 30 minut.Podatke o tokratni udeležbiso zbirali na sedežu družbeNovo Nordisk in jih posredovaliv skupni center, saj so hoteliprispevati svoj delež k poskusunovega svetovnega rekordav množičnih pohodih,prvem take vrste v svetu, invpis v Guinnesovo knjigo rekordov.Ko so bili zbrani podatkiiz vseh držav, se je pokazalo,da tokratni pohod nipresegel številke 77.500 udeleženceviz prejšnjega množičnegapohoda v Singapuru,zato bo ta izziv verjetno počakalna prihodnje leto.V Novo Nordisku, ki je bil,kot rečeno, soorganizator teakcije, so na odziv pohodnikovv Sloveniji zelo ponosni, saj jepresegel pričakovanja. Upajo,da so z njo spodbudili vsaj nekajljudi k povečanju telesnihdejavnosti, k razmišljanju o sebi,o svojem zdravju in počutju.Radi pa bi, da bi to ohranjaliskozi vse leto in prav to bi bilnajvečji uspeh te akcije. Gledena pozitiven odziv je zelo velikaverjetnost, da bo ta akcijanajbrž postala tradicionalna.Branko GajšekRazπirjenost sladkorne bolezni in posledice• V začetku tretjega tisočletja je sladkorna bolezen doseglarazsežnosti epidemije in velja za najbolj razširjeno kroničnonenalezljivo bolezen sodobnega človeka. Še leta1995 je imelo sladkorno bolezen 135 milijonov ljudi povsem svetu, do leta 2000 je to število narastlo na 171 milijonov,najnovejši podatki pa govorijo celo o 200 milijonihsladkornih bolnikov. Po predvidevanjih se bo številoljudi s sladkorno boleznijo do leta 2030 povečalo na 366milijonov. Sladkorna bolezen je zdaj četrti najpogostejšivzrok smrti v večini držav razvitega sveta.• V državah EU, vključno s Švico in Norveško, je približno1,4 milijona sladkornih bolnikov tipa 1 in 30 milijonovsladkornih bolnikov tipa 2.• Sladkorna bolezen je povezana s številnimi hudimi zapleti.Je vodilni negenetski vzrok za slepoto, vodilni vzrok zaamputacije udov in hude okvare ledvic. Poleg tega ljudi ssladkorno boleznijo veliko pogosteje prizadeneta srčniinfarkt in možganska kap kot posledici dolgotrajnihokvar velikih krvnih žil.• Čeprav je sladkorna bolezen ena najstarejših opisanihčloveških bolezni in je bil pri zdravljenju dosežen veliknapredek, vsako leto veliko ljudi umre, ker ne morejo pritido pravočasnega in pravilnega zdravljenja. Kar 65 odstotkovljudi s sladkorno boleznijo na svetu živi v neindustrializiranihdržavah in porabijo le 30 odstotkov insulina,35 odstotkov ljudi, ki živijo v industrializiranih državah,pa porabi 70 odstotkov insulina na leto.• Sladkorna bolezen tipa 2 je najpogostejša oblika te bolezni– na njen račun gre do 95 odstotkov vseh primerov vrazvitih državah, v državah v razvoju pa celo več.• Prevalenca sladkorne bolezni – delež ljudi s sladkorno boleznijov celotni populaciji v določenem času – je enaka primoških in pri ženskah, čeprav je večja pri moških, mlajših od65 let, in pri starejših ženskah. Prav tako je nediagnosticiranihbolnikov več pri moških. V Sloveniji je prevalenca po nekaterihocenah petodstotna, kar pomeni, da je ob dveh milijonihprebivalcev okoli 100.000 ljudi s sladkorno boleznijo.• Število ljudi v mestih se bo po ocenah med letoma 2000in 2030 podvojilo. To vključuje tudi spremembe prehranjevalnihnavad in zmanjšano telesno dejavnost, kar pomenidvojno zvišanje tveganja in pripomore k prav eksplozivnirasti sladkorne bolezni.• Najpomembnejša demografska sprememba v prevalencisladkorne bolezni po svetu je povečanje števila prebivalcev,starejših od 65 let.• Leta 2000 so imele največji delež ljudi s sladkorno boleznijoIndija (31,7 milijona), Kitajska (20,8 milijona) inZDA (17,7 milijona). Do leta 2030 bodo te številke silnonarasle: Indija (79,4 milijona), Kitajska (42,3 milijona) inZDA (30,3 milijona).• V svetu je več kot milijarda predebelih ljudi in vsaj 300 milijonovod teh je zelo debelih. Vsi, ki so predebeli, imajo povečanotveganje za nastanek kroničnih bolezni, vključno ssladkorno boleznijo tipa 2, obolenji srca in ožilja, povišanimkrvnim tlakom, srčno kapjo in nekaterimi oblikami raka.• Po poročilih Svetovne zdravstvene organizacije (WorldHealth Organisation – WHO) približno dva milijona ljudina leto umre zaradi telesne neaktivnosti. Telesna neaktivnostpoveča možnost številnih resnih obolenj, med katerimije tudi sladkorna bolezen.16 Sladkorna / december 2004