13.07.2015 Views

odpri - Zveza društev diabetikov Slovenije

odpri - Zveza društev diabetikov Slovenije

odpri - Zveza društev diabetikov Slovenije

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

Literarni kotičekBožičOd streh vise ledene sveče,mraz pritiska na vso moč,v cerkev vabijo zvonovi,saj nocoj je sveta noč.Tam v jaslicah na slam’cisveto dete se rodi,tja hitimo, ga prosimo,da svetu mir naj podari.Mu potožimo težave,ki nam jih nalaga svet,naj v stiski nam pomaga,da bomo zmogli preživet.Ko božič bo minil,novo leto prišlo bo,zdravja, sreče v novem letudrug drugemu si voščimo.Ivan HamunBeli zimski danKo ležim v postelji belives utrujen in bolan,otožno gledam skozi oknolepi beli zimski dan.Lepe bele so snežinke,je narava kot bel prt,dolgo te ne bom več gledal,ker prihaja bela smrt.Prideš kot snežinka bela,ki med snegom se zgubi,in izgineš neopaznokakor sneg, ki se stopi.Vsako leto zima pride,na spomlad se sneg stopi,vedno se ljudje rodijo,bela smrt pa jih kosi.Ivan HamunPrijateljPrijatelj ob kavi,dokler je dan lep.Prijatelj v veselju,ko barvava svet.Prijatelj, ko skupajdrviva čez plan,tjakaj v naročjeobljubljenih sanj.Prijatelj, ko zateizbrskam kje d’nar,naredim uslugo,ponudim nasvet.Prijatelj, ko božams sočutjem ti strto srce,vanj upanje vsajam,pomirjam gorje.Pa curek presahne,izvir onemiin dan se pogreza –prijatelj, kje si?Pri drugih, kjer smeh jein miza dobrot,polni kozarci,veselje povsod?Ko nimam kaj dati,prijatelj, kje si?Pri nekom, kjer dar tispet v dlan prileti?A sama premoremle tožno srcein kavico medloza zveste roke.Drugega nimam,le sebe in bol.Si zdaj še prijatelj,da najdeva pot?Majda SlavinecTekli smo na 9. ljubljanskem maratonuKadar me popade želja po srečanju s starimi znanci,tekači in tekačicami, je najbolje, da okrepim tekaškosposobnost in treniram po domačih logih in stezah.Le tako si upam prijaviti se na organizirano tekaškoprireditev, kot je bil 9. ljubljanski maraton, ki je bil vnedeljskem dopoldnevu 24. oktobra.V maratonskih in rekreativnihtekih ne poznamo sreče.Vsak od tekačev ima svoj razlog,zakaj teče. Največ nas je,ki se soočamo s telesnimi nesposobnostmi,nevoljo in nezdravjem.Športne preizkušnjeprinašajo bogata spoznanja,radoživost in veselje, prijateljevanje,potrjevanje, med tekompa zdravo konkurenco.Tako sva z možem že predmnogimi leti pridobila številnanavdušujoča znanstva. Trebaje trenirati, se znojiti, potrpetiin se učiti. Sladkorni bolnikkot sem jaz, ki urejamsladkorno bolezen z insulinom(beri knjigo Sladkorna48 Sladkorna / december 2004bolezen, gibanje in šport),moram biti še posebej previdnapred tekmovanjem, mednjim in po njem. To sem se naučilav 25 letih vztrajnega povečanegagibanja v naravi.Zbor 6.000 rekreativcev inmaratoncev poskakuje, telovadiv jesenskem jutru, kajtimrzel val vetra piha z Ljubljanskegagradu ter utrjujekoridor skozi startno in ciljnoravnino na Kongresnem trgu.Znani obrazi, dobrodošlice,prijetna glasba, kratek klepet,spodbude in vsak zase smo žez mislimi na bližnjih ljubljanskihulicah, skozi Rožno dolinoin daleč naprej proti Dravljamin nazaj. Z gromkimaplavzem pospremimo startotrok in mladine. In kmalu sopodeljene prve medalje.Previdnost pri merjenjukrvnega sladkorjaNa 21- in 42-kilometrskodolgo preizkušnjo gredo naslednjitekmovalci. Med njimije moj mož in najini prijatelji.Zadnji start je za rekreativnitek, kjer je največ udeležencev.Previdno in radovednopremagujem prvi,drugi ... in zadnji, šesti kilometer.Previdnost je matimodrosti. Zato merim sladkordvakrat pred startom.Ker z izvidi nisem zadovoljna,delam popravke. S sebojnosim kocke sladkorja. Nacilju je vse dobro.Nestrpno čakam moža indruge tekače. Spodbujam jihv ciljnem prostoru, kjer jeveliko gledalcev. Tudi na ulicahin na ljubljanskem obrobjučaka veliko tekaških navdušencev,prijateljev, sorodnikov,znancev in sodelavcev.Oblaki hladijo razgretatelesa, sončni žarki izsiljujejopot na obraze tekmovalcev.V cilju so nove izkušnje,nove medalje, radostni inmanj veseli obrazi. Iz najineprijateljske skupine je najstarejšičlan med potjo omagal.Pripeljejo ga, večkratnega,starega maratonca.Spet smo skupaj. Gremonekaj popit, kavico, čaj, sok.Ugotavljamo, da se staramo.Tudi zato moramo biti previdnejši.Tekla sem nekolikobolje, kot sem pričakovala.Upam, da bom tudi prihodnjeleto na jubilejnem, 10.maratonu, ponovno preskušalasvojo voljo in zdravje.Anica Kvas

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!