odpri - Zveza društev diabetikov Slovenije

IDF Evropa, Otočec 2004Deklaracija Otočec:Poziv k dejanjem za evropske voditelje– Okvir EU za diabetesV državah EU25 živi več kot 30 milijonov ljudi s sladkornoboleznijo in povprečna stopnja razširjenosti bolezni vdržavah članicah je 7,5-odstotna. Po približni oceni tudikar 50 odstotkov ljudi živi s sladkorno boleznijo, a se ne zavedajosvojega zdravstvenega stanja, kar jih dodatno izpostavljatveganjem in dragim komplikacijam, povezanim znezadostnim nadzorom bolezni. Ta nizka stopnja zavedanjajasno kaže, kako resno primanjkuje sistematične diagnostikeznotraj rizičnih skupin in razkriva pogosto nezadostnenacionalne politike zdravstvenega varstva.Sladkorna bolezen je postala vodilni vzrok smrti v Evropiin hkrati zdravstveni problem, ki se čedalje bolj izmikanadzoru. Pomeni kar tri- do štirikrat večje tveganje za hudekomplikacije srca in ožilja in je najpogostejši vzrok srčnihnapadov in kapi ter glavni vzrok periferne bolezniožilja in periferne bolezni živcev, ki poveča tveganje amputacijeza kar 20-krat. Sladkorna bolezen je tudi najpogostejširazlog za dializo in glavni povzročitelj slepote v Evropi.Še več – epidemija otroške debelosti vodi k povečanjupojavnosti diabetesa tipa 2 v prihodnjih generacijah.Evropska regija Mednarodne zveze diabetikov ocenjuje,da v njenih 43 državah članicah živi več kot 50 milijonovljudi z diabetesom. Ocenjujemo tudi, da dodatnih sto milijonovljudi živi s pre-diabetesom in da se bo pri poloviciteh ljudi v obdobju petih let razvila sladkorna bolezen.Podpisniki te listine izražamo prepričanje, da mora Evropskaunija prevzeti vodilno vlogo pri oblikovanju politikein dejavnosti za vzpodbujanje držav članic k skrbi zaustrezno preprečevanje, diagnostiko in nadzor diabetesa.Kljub nezdravemu načinu življenja in slabim prehrambenimnavadam se izvaja le malo primernih ukrepov javnegazdravstva, ki bi se trudili zmanjšati naraščujočo pojavnostdiabetesa in finančno breme diabetesa za osebe in državo.Kljub podpisu deklaracije St. Vincent leta 1989 mnogezdajšnje in prihodnje države članice EU še vedno niso razvileali uvedle nacionalnih načrtov za diabetes. Evropskaunija nima skupnega okvira javnega zdravstva, ki bi skrbelza izmenjavo najuspešnejših postopkov in za primerjalnoanalizo nacionalnih pristopov k dobrobiti bolnikov. Tovrstenokvir bi lahko tudi pripomogel k oblikovanju minimalnihstandardov za preprečevanje, diagnostiko in nadzordiabetesa.Pozivamo evropske voditelje, da nemudoma postavijodiabetes na prvo mesto v zdravstvenem načrtu EU in ustanovijoevropski Okvir za diabetes. Tovrsten načrt bi koristilvsem prebivalcem držav EU25, poleg tega pa služil kotvzor bodočim članicam in širši Evropi.Še posebej pozivamo EU k takojšnjemu začetku razvojapriporočila Sveta EU za preprečevanje, diagnostiko in nadzordiabetesa.nizacijo in Evropsko unijopredvsem prek različnih odborovza uresničevanje Saintvincentskedeklaracije.Iz številnih razprav je bilorazvidno, da si vse državeprizadevajo izboljšati preventivoin zdravstveno oskrbobolnikov ter zajeziti širjenjebolezni. Kljub temu sesoočamo s pravo pandemijosladkorne bolezni tipa 2 incilji, ki so bili leta 1989 zastavljenis Saintvincentskodeklaracijo, so daleč od doseženih.Po podatkih IDF Evropaje v 43 državah članicah,v katerih je več kot 620milijonov odraslih prebivalcevod 20. do 79. leta 48 milijonovodraslih oseb s sladkornoboleznijo. Dodatnoskrb zbuja podatek o številuodraslih oseb z moteno tolerancoza glukozo (63,2 milijona)zato v prihodnjih petihletih lahko pričakujemo precejšnjorast števila oseb ssladkorno boleznijo tipa 2.Sprejeta Otoška deklaracijaŠtevilo sladkornih bolnikovskokovito narašča tudi v Sloveniji.Po ocenah naj bi jih biloveč kot 100.000. Žal še vednopogrešamo sistematičnozbiranje podatkov o številubolnikov in o kakovosti njihovezdravstvene oskrbe, ki jeosnova za preprečevanje kroničnihokvar zaradi bolezni.Saintvincentska deklaracijaje stara že petnajst let. Večinadržav podpisnic imapostavljene cilje in začrtanesmernice delovanja, nacionalneprograme, ki se v praksižal ne uresničujejo. Raziskava,ki so jo od decembra2003 do aprila 2004 opravilimed državami članicami IDFEvropa, je pokazala:– da ima le 18 držav pripravljenejasne smernice alinacionalni program za delovanjeglede preventive inVodstvi naše zveze in IDF Evropa z leve proti desni: Lex Herrebrugh, JankoKušar, Judita Erjavec, Vlasta Kaloper, dr. Wim Wientjens, Lala Rabemananjara,ter Alojz in Špelca Rudolfzgodnjega odkrivanja sladkornebolezni,– da je slaba stopnja uresničevanjazastavljenih ciljevposledica politične in gospodarskenestabilnosti, neorganiziranostiin nesodelovanjapolitike in izvajalcev,nepreglednosti nad številombolnikov in kakovostizdravstvene oskrbe,– da skoraj ni objavljenihizidov projektov, za katere seve, da so se izvajali,– precej je tudi osebnih interesov(osebno lastninjenjenacionalnih programov, kionemogoča njihovo implementacijoin predvsem diseminacijo).Na vprašalnik je odgovorilo76 odstotkov držav članicIDF Evropa.Da bi priklicali optimizem,ki ga je v devetdesetihletih spodbudila Saintvincentskadeklaracija, so udeleženciskupščine sprejeli6 Sladkorna / december 2004