odpri - Zveza društev diabetikov Slovenije

Aktualnoporejajo delo v bolnišnici inodločajo o tem, koliko zdravnikovspecialistov za posameznapodročja bodo zaposliliv svoji ustanovi, ko bomrekla, da je žal tudi dr. Mikoliččlovek, ki ima samo enoglavo ter samo dvoje rok innog … Ambulanta za diabetikepa dela samo trikrat oziromav najboljšem primeruštirikrat na teden, seveda lenekaj »ukradenih« ur, ne vesdan.S koraki »merimo« poti po okoliških gričihRes je sicer, da dr. Mikoliča,če imamo težave, lahkopokličemo tudi po telefonu,vendar ne vem, kako bi teklonjegovo delo v drugih ambulantah,ki prav tako zahtevavso zbranost in pozornost,če bi se diabetiki obesili natelefon, ker drugače vse letoali še dlje pač ni mogoče pritido svojega zdravnika specialista.Eno leto čakanjana kontrolni pregledPovedati je treba namrečtudi, da se mora v murskosoboškibolnišnici diabetik navsak kontrolni pregled morasam posebej naročiti, ko paččuti, da bi bilo to potrebno!In ko sem junija letos poklicalasestro v diabetični oddelek,sem namesto datumaprejela odgovor, da do 15.septembra naročil ne sprejemajoveč. Seveda sem kotobičajen, preprost diabetikspet poklicala takoj po temdatumu, ker so mi jutranjevrednosti sladkorja že dlječasa povzročale težave in jihsama nikakor nisem moglaspraviti v meje normalnih.Ko sem vprašala, kdaj lahkooziroma ali sploh že lahkopridem na posvet in pregledv ambulanto, so mi rekli, dakonec februarja oziroma vzačetku marca 2005! Lepatolažba! Zahvalila sem se inodložila slušalko.Pravzaprav moram priznati,da bi jo, če bi se lehotela dogovoriti za kakdatum v ponujenem terminu,odnesla še kar dobro vprimerjavi z neko drugogospo, ki so jo septembralani naročili na kontrolnipregled, in sicer za 16. decembraletos! Ker je krvnisladkor pri tej isti gospe ževeč mesecev kljub tabletamin dieti trajno »zaljubljen«v vrednosti nad 10mmol/l in je le kdaj pa kdajizjemoma komaj opaznonižji, jo je njen osebnizdravnik septembra letosnapotil v ambulanto za diabetikev bolnišnico v MurskiSoboti.Vendar bolnica do zdravnikadiabetologa sploh niprišla, ker ta dan ni bila naročenana pregled, čeprav jejasno opisala svoje težave.Pri tem mi ni jasno, kdo jemedicinski sestri dal takšnanavodila, da je lahko na lastnopest odločila, ali bo bolnikz izrazitimi, značilnimidiabetičnimi težavami prišeldo zdravnika ali ne. Na njenemzelniku vse to prav gotovoni moglo zrasti.V sosednji pokrajini sta dvadiabetologaAli pa še en primer: vsakdiabetik naj bi poznal svojovrednost izmerjenegaHbA1C, zato se sprašujem,kako je mogoče, da niti pošestih mesecih od opravljenemeritve kljub obljubi tegaše vedno ne izve?Zaradi preobremenjenosti(zakaj do nje prihaja) specialističnihambulant je pretežnidel sladkornih bolnikov,ki se zdravijo s tabletami alisamo z dieto, že dalj časa voskrbi svojih osebnih, sepravi – splošnih zdravnikov.Ampak – ali je zaradi (zopet?)preobremenjenosti (inše česa) mogoče, da je diabetikv splošni ambulanti deležentakšne oskrbe, ozaveščanjain obravnavanja sladkornebolezni, kot jo dejanskopotrebuje, če hoče preživetibrez kroničnih zapletov alipa jih vsaj »odložiti« na čimpoznejši čas? Še bi lahko naštevala,pa naj bo za zdaj dovolj,čeprav se omenjeni primeripri nas nenehno ponavljajona tak ali drugačennačin.Le eno vprašanje moramše podati v premislek vsemodgovornim: se je medicinskaznanost razvila zato, dabi zdravniki v zdravstvenihustanovah čim uspešneje ozdravljalibolnike in lajšali njihovebolezenske težave, alipa smo morda bolniki zato,da bi zdravstveni delavciimeli delo?Pravzaprav smo res odvisnidrugi od drugih, z enosamo razliko: eni pomočiščemo, drugi pa nam jo dajejo.Zato nam tudi nihče nemore očitati, če izberemoboljšo možnost in gremotja, kjer jo lahko vedno inpravočasno dobimo, kakorsva storili z zgoraj omenjenogospo (ki je sedaj že nainzulinu!), pa še marsikdodrug iz najine okolice, kajtiv sosednji pokrajini premorejokar dve specialistki diabetologinji,ki imata dovoljčasa za svoje bolnike. Pa tudina kontrolni pregled jemogoče priti večkrat na leto,da o prijaznosti celotneekipe sploh ne govorim.Kdo je tamkaj dal svoj blagoslov?Je morda sosednjapokrajina toliko bogatejša,ali so morda vzrok te preklemanskefinance? Dvomim.Veliko kajev brez odgovoraKaj ob vsem tem lahkostorimo diabetiki v Pomurju?Kam naj se obrnemopredsedniki štirih pomurskihdruštev diabetikov, dabi nas nekdo vendarle slišal,poslušal in upoštevalpravico, da se vsem sladkornimbolnikom v naši regijizagotovi oskrba, kakršnopotrebujejo, da bodoresnično dobro vodeni inosveščeni sladkorni bolniki?Kako dolgo bomo šemorali čakati na (dodatno?)strokovno (po)moč v diabetičniambulanti, ki botamkaj res samo zaradi nas?Kaj je krivo, da mladi specialistiodhajajo v večja mesta,na podeželju pa se razmerein oskrba bolnikov izleta v leto slabšajo?Vprašanja, žal, ostajajobrez odgovorov, saj smo Slovenciznani po tem, da tudinajpreprostejše stvari znamomojstrsko zaplesti in sepotem brez učinka izgovarjatidrug na drugega. Todadiabetiki v Pomurju še vednoupamo, da bo prej alislej vendarle drugače, sepravi – bolje! december 2004 / Sladkorna 23