Waldorfske novice - Jesen 2007

O E M A R I B O R
Nada Antauer, vodja izobraževanja
Waldorfsko
izobraževanje
V
Mariboru ima izobraževanje za waldorfske
učitelje že kar dolgo tradicijo. Prvi začetki segajo
10 let nazaj, jeseni 2006 pa smo vpisali že četrto
generacijo študentov. Štiri je prav posebno število. Seveda
so tudi druga, le njihove kvalitete so drugačne.
1 je celovitost, vseobsežnost; 1 je zemlja in eno je
sonce. 2 nosi v sebi polarnost sveta in stvari, 3 je
tisto novo, kar ustvarita polarnosti, kadar se uspeta
združiti, 4 pa nam daje prostor in prostranstva. Skriva
se v mnogih stvareh: 4 strani neba, 4 strani in štirje
vogali hiše, miz in stolov, človek ima 4 ude, kvadrat 4
enake stranice in kote. Kvadrat je simbol za zemljo oz.
zemeljsko, hiša nam daje zavetje in intimo,mize in stoli
nam zahodnjakom omogočajo srečanja in dogovarjanja
"za mizo", človek je povezovalec med nebom in zemljo,
nebo pa nas dvigne v višave in nas veže s prostranstvi
kozmosa. Morda so to kvalitete te četrte generacije, ki
jih ali imajo ali naj bi jih razvili.
Vsaka generacija študentov je na svoj način tesno
povezana z razvojem waldorfske pedagogike -vrtca in
šole - v Mariboru. Prva generacija je orala ledino, pulila
plevel in z veliko ljubezni skrbela za to, da bi semena
vzklila. In so, rodil se je naš vrtec. Druga je razdelila
svet med nebo in zemljo ter uspela roditi tretjo, ki je
iskala ravnovesja med polarnostmi ter skozi iskanje
poti med svetlobo in temo ustvarila barve – našo
mavrično waldorfsko šolo.
Četrta generacija študentov že skoraj eno šolsko leto
"guli waldorfske klopi". Za en poln razred jih je. Jim bo
uspelo (skupaj z vsemi nami) waldorfsko pedagogiko
prizemljiti, ji dati zavetje doma, omogočiti srečanja ter
nas povezati s prostranstvom kozmosa?
V tej generaciji se bodo ob bodočih učiteljih in
učiteljicah prvič "rodile" nove vzgojiteljice waldorfskega
vrtca, mi pa se že spogledujemo s srednjo šolo in
razmišljamo, kako bi učiteljem naše srednje waldorfske
šole dali čim več tega znanja, ki ga bodo potrebovali pri
svojem delu.
Držite nam pesti in bodite dejavni z nami.
Vtisi študentov o izobraževanju
Barbara S. Resinovič,
študentka waldorfskega izobraževanja
Z waldorfsko pedagogiko sem se začela spogledovati pred
dobrim desetletjem, ko sva z možem začela razmišljati, v
kakšen oz. kateri vrtec bova vpisala najinega otroka. Čas takrat
waldorfski pedagogiki v Mariboru ni bil naklonjen, waldorfski
vrtec je zaprl svoja vrata, jih potem kmalu spet odprl in tako
je najin, takrat že drugi otrok, dobil svoj drugi dom. Skozi
predano, odgovorno in ljubeče delo vzgojiteljic in vzgojitelja
sem odrivala tančice waldorfske pedagogike in v meni je začelo
kaliti seme, ki sem ga zasejala že dolgo nazaj. Pokukalo je na
plan, se hranilo s skrbjo, predanostjo, ljubeznijo; tako se je
drobna misel preoblikovala v trdno odločitev, da se tudi sama
odločim za izobraževanje.
Oktobra 2006 se je tako zame odprla še ena nova pot.
Hoja po njej mi že ves čas odkriva veliko ovinkov, vzponov,
spustov, slepih ulic in križišč, ne dovoli mi, da bi veliko gledala
naokrog, pač pa od mene zahteva, da si iskreno odgovarjam na
vprašanja, da velikokrat »pogledam« vase in ugotovim, kaj bi v
vsakdanjih malenkostih lahko naredila boljše.
Spoznala sem nove ljudi, med nami so se začele tkati vezi in
niti, spletati so se začela drobna prijateljstva ter naklonjenosti.
Ali niso tudi to stvari, ki naše življenje delajo zanimivejše, bolj
pestro in nam dajejo razumevanje do odraslih in do otrok?
Ne želim reči, da se dvom nikoli ni priplazil iz skritega predala,
povedati pa želim, da sem preprosto vesela, ker sem lahko
drobec v ogromnem mozaiku.
WALDORFSKE NOVICE, JESEN 2007 19