26.03.2016 Views

Revija Svitanje - Poletje 2009

Letnik V, številka 2

Letnik V, številka 2

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

18<br />

širjenje<br />

Koreninska trihina se pojavi, kadar v prsti ni dovolj<br />

organskih snovi, rastline oslabijo in ni dovolj trihin<br />

roparic. Kolobarjenje, dodajanje komposta in sajenje<br />

žametnic je dobra gospodarska praksa, s katero<br />

uravnavamo količino parazitskih trihin v prsti.<br />

Protozoa: so gibčna, enocelična bitja, ki plenijo in<br />

požirajo svojo hrano. Hranijo se predvsem z bakterijami<br />

in razpadajočimi organskimi snovmi. Najbolje<br />

se obnesejo v dobro izsušenih prsteh, vendar<br />

jih po navadi ni dovolj, da bi vidno pomagale pri<br />

razpadanju organskih snovi ali odvajanju hranil.<br />

Njihovo prisotnost uravnavajo antitelesa, ki jih proizvajajo<br />

drugi organizmi v prsti.<br />

Rastlina ni izolirana od drugih, ampak je del kompleksnega<br />

eko sistema pod zemljo. Tukaj je en primer.<br />

Koruza Hugha Lovela je rasla brez namakanja<br />

v sušnem času. Pa vendar so bile rastline zelene in<br />

zdrave. Ko si pogledal njihove korenine, si videl, da<br />

je prst črna in vlažna. Kako to? Zato ker koruza izloča<br />

sladki sok, s katerim se hranijo mikro organizmi<br />

v prsti. Organizmi v prsti, posebno mikorizne<br />

glive, pa po drugi strani prebavljajo hranila in jih<br />

vračajo koruzi.<br />

Deževniki: so verjetno najpomembnejši makro-organizmi.<br />

Dobesedno požirajo svojo pot skozi zemljo<br />

in pri tem zaužijejo velike količine organskih snovi,<br />

ne pa rastlin ali njihovih korenin. S površja v svoje<br />

rove potegnejo listje in ga prežvečijo v komplekse<br />

gline in humusa. Njihovi tuneli zemljo odprejo, pomagajo,<br />

da se zrači in odvajajo odvečno vodo. Delce<br />

prsti in kamnov v svojem želodcu zmeljejo v prebavljive<br />

kose. Njihovi ostanki so posebno bogati s<br />

kalcijem in drugimi hranili. Pod normalnimi pogoji<br />

proizvedejo do 12 ton ostankov na 40 arov zemlje,<br />

ki vsebujejo 11 krat več kalija, 7 krat več fosforja, 5<br />

krat več dušika in dvakrat več kalcija in magnezija<br />

kot običajna prst. Dve najpomembnejši vrsti deževnikov<br />

sta Lubricus terrestris, običajno imenovan<br />

'nočni plazilec' in Eisensia foetida, imenovan tudi<br />

'rdeči majavec'. Nočni plazilci vrtajo globoko, svoje<br />

rove delajo celo skozi trda tla. Rdeči majavci živijo<br />

bliže površju, pojedo velike količine organske snovi<br />

in so za pridelavo komposta najbolj primerni.<br />

To je mikroskopski posnetek mikorizne glive, ki<br />

raste na korenini koruze. Okrogla telesca so klična<br />

in nitasta vlakna veziva. Snov, ki jih obdaja, je<br />

glomalin, ki ga kaže zelena barva. Kot glikoprotein<br />

shranjuje glomalin ogljik v obeh njegovih bazičnih<br />

enotah proteinu in karbohidratu (glukoza ali sladkor)<br />

in služi kot 'super lepilo', ki med sabo poveže<br />

delčke prsti.<br />

Organizmi v zemlji imajo vrsto pomembnih nalog,<br />

med njimi:<br />

1. Razčlemba in biodegradacija. Skoraj vsak<br />

organski, mineralni ali sintetični material je<br />

mogoče degradirati v obliko, kakršno uporabijo<br />

rastline. Mnoge rastline izločajo alelopate<br />

ali inhibitorje rasti, da preprečijo zaključek<br />

drugih rastlin. Orehi in cedre na primer, ovirajo<br />

rast drugih rastlin. Organizmi v zemlji<br />

razčlenijo alelopatske sestavine v neškodljive<br />

substance.<br />

2. Spreminjanje kemijskih elementov. Bakterije<br />

za oblikovanje organskih nitritov, ki vzamejo<br />

iz zraka dušik, iz zemlje pa organsko snov,<br />

nato pa te nitrite spremenijo v organske nitrate,<br />

ki jih lahko rastline uporabijo.<br />

3. Proizvodnja humusa. Humus koristi transfer<br />

hranil in odstranitev odpadnih snovi iz<br />

korenin, proizvaja minerale, ki jih vsebujejo

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!