Waldorfske novice - Pomlad 2010
Letnik VI, številka 1 Časopis Waldorfske šole Ljubljana
Letnik VI, številka 1
Časopis Waldorfske šole Ljubljana
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
V Z G O J A<br />
dipl. vzg. Petra Melik<br />
Iz diplomske naloge<br />
Vzpostavljanje stika<br />
z majhnim otrokom<br />
na lutkovni način<br />
Otrok potrebuje varnost<br />
Ritmično oblikovano življenje in ponavljanje sta temelja<br />
vzgajanja. Ritem daje strukturo, podporo in meje v<br />
smislu trdnosti in gotovosti. Takšna dnevno ponavljajoča<br />
se negovalna dejanja z značajem igre, ki se izvajajo<br />
z vedrim ter mirnim notranjim prepričanjem, posredujejo<br />
otroku občutek varnosti in dobrega počutja.<br />
V takšnem zavarovanem okolju si otrok ustvari prve<br />
svobodne kotičke za svojo individualno ustvarjalno<br />
igro, polno domišljije. Varnost in pozornost prebudita v<br />
otroku potencialno energijo. To je umsko-duševna sila,<br />
ki pripada njegovi individualni naravi. Ta umsko-duševna<br />
sila je sposobnost posnemanja, ki je najintenzivnejša<br />
v zgodnjih letih in preko katere otrok pridobiva<br />
osnove za človeško bit (Ellersiek, 2001, str. 14):<br />
- Orientacija v fizičnem okolju; hoja.<br />
- Povezava človeka s človekom v socialnem okolju;<br />
govor.<br />
- Dojemanje prvih miselnih povezav v umskem<br />
okolju; mišljenje.<br />
Otrok ima poseben interes za vse vrste gibanja v svoji<br />
okolici, predvsem za vse človeške aktivnosti. S celotno<br />
zaznavo sprejema esenco zaznanega, neposredno preko<br />
obnašanja in mimike, in le to genialno posnema. Živi<br />
še v enotnosti z okoljem. Ob konkretnem dogajanju doživi<br />
otrok tudi notranjo angažiranost odraslega. Odrasli<br />
se učijo predvsem intelektualno in analitično. Otrok<br />
posnema in počne to spontano. Njegovo posnemanje<br />
vključuje tudi manj očitne lastnosti okolja – vzdušje v<br />
sobi, fizično toploto in barvo, pa tudi toploto in barvo<br />
duše. Vedenje, čustva in stanovitnost odraslega pripadajo<br />
okolju, v katerem otrok posnema, vsrkal jih bo<br />
in vplivali bodo na njegov razvoj (Thomson, 1995, str.<br />
174).<br />
S tretjim letom (v današnjem času tudi že z drugim<br />
letom) se otroška domišljija postopoma prebuja. Vidna<br />
postaja predvsem skozi otroško igro. Postavljena je kot<br />
nasprotje realnemu svetu. Otrok pojmuje mešanje kostanjev<br />
v loncu za kuhanje juhe ali potiskanje lesene<br />
kocke sem in tja za likanje perila. Šestletni otrok bo<br />
v igri kot mizar že z bolj prebujenimi predstavami zavestno<br />
iskal gibe žaganja. Domišljijska igra temelji na<br />
posnemanju. Vendar otrok ne prevzema aktivnosti iz<br />
okolja nespremenjene, temveč je ob tem ustvarjalen.<br />
Smukne v vlogo človeka ali živali in imitira tudi tehnične<br />
procese. Stvari spreminja. V vsakdanjem življenju<br />
ni predmeta, ki bi ga ne bilo mogoče oživiti, mu dati<br />
nov, simboličen pomen. Otroku damo možnost, da oživlja<br />
stvari iz narave (kamne, veje, plodove…) in pripravi<br />
prizore, v katerih nastopajo bitja iz njegovega domišljijskega<br />
sveta (Korošec, 2002, str. 52). Kaj vse lahko<br />
postane preprosta krpa? Lahko je krilo za oblačenje,<br />
oblaki, morje, po katerem plujejo ladje. Zavezana krpa<br />
lahko postane najlepša punčka. Svojskost otroške individualnosti<br />
doživljamo preko njegove izbire motivov<br />
in intenzivnosti delovanja v igri. Takšna nova povezava<br />
s svetom ustvarja zadovoljstvo, simpatijo za zemeljski<br />
obstoj in veselje do življenja.<br />
Vendar najdemo v današnjem času vseeno veliko<br />
otrok, ki imajo zdravstvene težave, kažejo znake agresije,<br />
so motorično zavrti, prestrašeni in sramežljivi, se ne<br />
morejo igrati in so le pasivni opazovalci dogajanj. Odrasli<br />
imajo za majhnega otroka pogosto premalo pra-<br />
10 WALDORFSKE NOVICE, POMLAD <strong>2010</strong>
Change language