Waldorfske novice - Poletje 2011

lahko odnesla s sabo, če ne bi imeli 'Rešilkota', ki jo je
vedno znova rešil pred vodnim tokom. Dolgčas nam ni
bilo in vsi smo prišli na vrsto za veslanje. Počasi smo
odrinili proti vasi, kjer nas je čakala večerja in izdelovanje
pisanic. Prvi dan je za nami, iskre v otroških očeh
in nasmeh na ustih, da ti poje srce. Pred počitkom še
umivanje, branje zgodbe in spanje. Še zadnji obiski po
sobicah in lahko noč. Obišče nas prvo domotožje, pa
nič ne de, smo pogumni. Z go. Vogrinec sva spali enkrat
z enim očesom, drugič z drugim očesom, vse tako
do jutra. Spomnim se, ko sem zjutraj prišla pozdravit
fante v sobo in jim zaželet dobro jutro, je priletelo,
'podočnjake maš, vijolične', pa se začnemo smejat in že
prileti, 'pa skuštrana si'. Grem do ogledala in res imam
podočnjake in tudi malo sem skuštrana. Ja, humor in
smeh na vsakem vogalu. Tako smo se prebudili v prvo
jutro in naslednje. Zajtrk in naša prva učna ura Gradnja
je za nami.
Tretji dan je ponoči deževalo. Kolpa nas je zjutraj presenetila
s svojim tokom, a mi smo vseeno veslali. Vsi
smo izkusili njeno mogočnost in modrost, ko veslaš
proti toku. Ko pa se je nad reko spustila še meglica,
so otroške oči v daljavi ugledale 'elihatorja' (beri: aligatorja),
nas je ta še bolj začarala in prepustila fantaziji.
Seveda, brez dvobojev škropljenja zadnji dan ni šlo.
Tako, da tisti, ki niso bili prejšnje dni mokri, so bili
tedaj zagotovo. Resnično.
Otroci so zadnji dan za go. Žunič izdelali kartico in
strnili vtise na papir.
Draga ga. Žunič:
'Prvi dan sem prišel k avtobusu in dal prtljago. Nato
je sledilo štiri ure vožnja. Ko smo končno prispeli, smo
imeli kosilo. Po počitku smo šli veslat. In zdaj ti pošiljam
risbo.'
Jure
'Mi smo se imeli na Kolpi zelo lepo. Kaja, g. Vindiš in
jaz smo enkrat morali reševati žogo v vodi. Tudi dvakrat
smo si privoščili sladoled. Delali smo pirhe, košare in
vezli.'
Jakob U.
'Rdeči kanu se je imenoval Rešilko, ker je reševal Žogo.'
Kaja
'Mi se imamo zelo lepo. Ko smo prišli v Adlešiče na Kolpo,
je bilo tam tudi igrišče za odbojko na mivki, kjer smo
se igrali. A najlepše mi je veslanje.'
Enej
' V šoli v naravi sem se imela dobro. Prvi in drugi dan
sem imela domotožje, a tretji in četrti dan sem bila že v
redu. Prvi dan smo delali pisanice, drugi dan smo delali
košare in tretji dan smo vezli.'
Mojca
'Imela sem se lepo. Igrala sem se odbojko, lovila sem
se, skakala gumitvist, štiri v vrsto in zelo fajn je bilo
veslati.'
Adriana
22 Waldorfske novice, poletje 2011