Waldorfske novice - Poletje 2011

More documents

Recommendations

Info

Š i r i m o o b z o r j a Rezultati waldorfskega izobraževanja Kaj so resnični učinki waldorfskega (po Rudolfu Steinerju) izobraževanja? Najprej je človek lahko očaran nad navdušenjem in predanostjo waldorfskih učiteljev, občuduje lahko trud učencev na umetniškem, okoljevarstvenem, znanstvenem in akademskem področju. Na waldorfski šoli je moč opaziti veselje do učenja, pozornost, posvečeno čustveni inteligenci in dinamičnemu družabnemu delovanju. Razredi so estetsko urejeni, na stenah so umetniška dela učencev in opaziti je živahno dogajanje. A kaj se zgodi s temi dijaki, ko zapustijo idilično okolje waldorfske šole? Kako so pripravljeni na življenje? Na katere univerze se vpišejo? Kaj delajo, če se ne odločijo takoj za študij? Kako na njih gledajo njihovi delodajalci, njihovi profesorji? In morda najpomembneje – kako vidijo sami sebe? Ta vprašanja so bila postavljena v dveh študijah, ki ju je objavil Raziskovalni inštitut za waldorfsko izobraževanje v Ameriki. Tukaj je nekaj njihovih ugotovitev. Prijazno pa vabljeni, da v celoti preberete originalno raziskavo na Survey of Waldorf Graduates in North America. V drugi fazi študije so na raziskovalnem inštitutu v letih od 1943 do 2005 vodili osebne razgovore s 526 bivšimi waldorfskimi dijaki iz 27 waldorfskih gimnazij. Osredotočili so se na njihovo nadaljnjo pot po končani srednji šoli, za kakšno obliko šolanja so se odločili in kje so se šolali. Vprašali so jih po njihovem nadaljnjem šolanju, zaposlitvi, po vrednotah in življenjskih ciljih, kakor tudi po kakovosti njihovih osebnih zvez ter njihovem zdravju. Intervjuvali so tudi univerzitetne profesorje. Več kot polovica študentov je waldorfsko šolo obiskovala 12 let ali celo več (če so bili tudi v waldorfskem vrtcu). V tem sestavku vam predstavljamo osebni pogled profesorjev na njihove študente, bivše waldorfske dijake. Bivši waldrofski dijak – osebna refleksija Dr. W.Warren B.Eickelberg, profesor biologije, univerza Adelphi, New York Ko sem začel v petdesetih letih poučevati na univerzi Adelphi, biologi še niti vedeli niso, kaj je gen, zdaj pa jih proizvajamo. Takrat je bilo kakšnih ducat antibiotikov, danes pa jih je na tisoče. Mnoge discipline s področja biologije še niso obstajale in mnogo tega, kar smo takrat učili, danes ne velja več. Človeški razum nam je odprl nove vidike; človekove roke so nam dale nove tehnologije, toda človekova duša ostaja v večji meri enaka, vedno išče odgovore na to, kdo smo, zakaj smo tukaj in kakšna je naša usoda. Tako kot so se dogajale spremembe v akademskih vsebinah in v tehnologiji, se je spremenil tudi tipični študent. Spoznal sem veterana iz druge svetovne vojne, ki mu je bila pomembna služba. Dobro se spomnim mirovnih akcij za Južno Korejo. Spominjam se dogodkov iz obdobja vietnamske vojne. Preživel sem pojav mini krila, obdobje džinsa, zahteve študentov, da sami oblikujejo svoj učni načrt, preusmeritev učenja učiteljev in administracije, nastop očitno nemoralnih seksualnih vzgibov, nižanje vpisnih standardov in enkratnega ter morebiti uničujočega učinka, ki ga ima medij televizija na mlade. Brez dvoma so vse te stalne spremembe vplivale na moje učne izkušnje. V vsej tej dinamiki sprememb, ko so bile ogrožene vrednote in izpodbijani standardi obnašanja, se je vsake toliko časa na mojih predavanjih pojavil poseben stabilizacijski vpliv: bivši dijak waldorfske šole. Razlikovali so se od drugih. Vsi brez izjeme so bili hkrati skrbni ljudje, ustvarjalni študentje, ljudje z razpoznavnimi vrednotami .Iin ki so vsakič, ko so spregovorili, so povedali nekaj pametnega. Naj vam prikažem nekaj dogodkov, da boste tudi vi videli razliko. Vsi bivši waldorfski dijaki, skoraj brez izjeme, so pokazali skrb za balzamirane živali, ki jih pri primerjalni anatomiji uporabljamo za seciranje. Vedno so me vprašali, ali je žival umrla brez bolečin in jih je zanimalo tudi kako. Bivši dijaki waldorfskih šol iz petdesetih let in današnji še vedno kažejo posebno spoštovanje do življenja in na poseben način obravnavajo žival, namenjeno eksperimentom, živo ali mrtvo, ne kot le še en reagent ali del opreme pri laboratorijskih eksperimentih. Medtem ko je večina študentov presenečena 8 Waldorfske novice, poletje 2011
ob pogledu na ogromna jetra morskega psa, bivši waldorfski dijak na ta masiven organ poln olj, vedno gleda kot na rezultat posebnega načrta, ki omogoča živali plavanje/vzgon. Ko sem razlagal geološka obdobja, sem mnogokrat povedal resnično zgodbo o možu, katerega kalkulator je lahko registriral številko 9.9 x 1099. Odkril je, da se celo predvideno število atomov v volumnu nam znanega univerzuma v kubičnih milimetrih ne bi moglo približati temu zaporedju veličine. Bivši waldorfski dijak je bil tisti, ki je našel članek, ki je navajal, da so možnosti, da sta si dve osebi, ki nista dvojčka, gensko enaki, ena proti 1 x 106.270 in torej zaključil, da je vsaka oseba resnično edinstven in posebno ustvarjen posameznik. Vemo, da je atome, ki so v vsaki celici vsakega živega bitja, mogoče najti v zvezdah in v medgalaktičnih plinih ter da vsi skupaj tvorimo občestvo materije. Kakor v znanosti gledamo na vesolje od njegovega nastanka do predvidenega konca, se lahko z vidika astronomije zdi človek dokaj nepomemben, vendar nas bo vsak bivši waldrofski dijak vedno spomnil, da je človek še vedno edini astronom. Ko sem nekoč govoril o vedno manj pogostem genu krvne skupine B na področju od Sibirije preko zahodne Evrope, je bil bivši waldorfski dijak tisti, ki je to dejstvo povezal z invazijami Džingis Kana in Tamerlana. Pravijo, da vidijo zgodovinarji civilizacijo kot reko skozi čas in ta reka je pogosto napolnjena s krvjo, kriki, ubijanjem in odkritji. Bivši waldorfski dijak to reko na nek način vidi, vendar se tudi osredotoča na njene bregove, kjer so ljudje, ki ljubijo, vzgajajo otroke, gradijo domove, pišejo pesmi, častijo in klešejo kipe. Ti študentje vidijo v ozadje dejstev, ki jih je potrebno ponavljati zgolj za opravljanje izpitov. Zelo jih zanima makrokozmos vesolja in mikrokozmos celične strukture, toda vedo, da jim kemija, biologija in fizika ne morejo dosti povedati o ljubezni. Pri embriologiji vidijo, kako fetus razvija zmes, imenovano prostaglandin, da poveča materin odziv na oxyticin, tako da se lahko začne rojstvo, in to vidijo kot odsev vesolja, ki je vodeno. Prepričan sem, da vsi bivši waldorfski dijaki verjamejo v vesoljni red, verjamejo, da lahko človeški um zazna ta red in spoštuje njegovo lepoto. Katero univerzo obiskujejo bivši waldorfski dijaki? Bivši waldorfski dijaki so obiskovali mnoge visoke šole in univerze po svetu. Pravzaprav je opaziti, da zelo malo dijakov neke šole po zaključku gimnazije obiskuje isto univerzo kot sošolci. V letu 2004 je 438 dijakov obiskovalo 201 različnih univerz. Zelo veliko število ustanov sprejme bivše waldorfske dijake: leta 2004 je 438 maturantov sprejelo 342 različnih univerz. V prvi fazi raziskave so ugotovili, da je waldorfske maturante sprejelo 717 akreditiranih univerz, med katerimi je 18 do 20 tipov ustanov po sistemu klasifikacije Carnegie. Navdušujoča večina bivših waldorfskih dijakov nadaljuje in dokonča šolanje na univerzah, 94 % tistih, ki jih zajema poročilo, je obiskovalo univerzo in 88 % jih je tudi zaključilo študij ali so ga ravno zaključevali. Od preostalih 12 % jih je približno polovica (5,4 %) začela, a ne dokončala študija, medtem ko druga polovica (6,3%) bodisi s študijem ni začela bodisi se je posvetila poklicnemu ali umetniškemu ustvarjanju, ki ni povezano s stopnjo akademske izobrazbe. Vzorčni primeri navedkov univerzitetnih profesorjev o bivših waldorfskih dijakih Profesorje smo prosili, da waldorfske študente, ki so jih učili, primerjajo z drugimi študenti. Tukaj je nekaj njihovih pripomb: Široko zanimanje, pripravljenost za raziskovanje novih področij in za povezovanje z znanimi področji, umetniški čut in zmožnost uporabe le-tega pri znanstvenih problemih. Ima močan, izredno individualistični (nesektaški) duhovni čut za lastno delo – njen svet je bil obsežnejši in zanimivejši od nje same. Stan Rachootin, profesor bioloških znanosti, Mount Holyoke College Močna intelektualna vedoželjnost, pripravljenost za poglabljanje in preizkušanje novih stvari, sposobnost empatije do študentov, ki se mučijo in samozavest pri izražanju samega sebe. Margaret Pobywajlo, Univewrsity of New Hampshire, Manchester Razumela je, da je početje 'množice' nesmiselna avantura in je kategorično odklonila sodelovanje. To je naredila brez domišljavosti, glasnosti in nastopaštva. Paula K.Clarke, Columbia College Ustvarjalen, odgovoren, inovativen, domiseln, odličen pripovedovalec zgodb Iris Cahn, Purchase College/ SUNY Film Program Nikoli ni izgledala kot običajna študentka in je bila nadpovprečno inteligentna. Svojih nalog nikoli ni izvršila površno; vedno je naredila nekaj, kar je njeno nalogo naredilo posebno. Vendar ne z namenom, da zakrije kvaliteto dela, ki je bila vedno zelo dobra – nekaj vidnega. Carol Symes, University of Illinois Nekaj enkratnega je njihova neverjetna predanost in resnost do akademskega življenja, njegovih zahtev in radosti, kar je tako redko videti pri tako mladih študentih. Joseph Lauinger, Sarah Lawrence College Waldorfske novice, poletje 2011 9
Page 2 and 3: K a z a l o Waldorfske novice Časo
Page 4 and 5: G o s t u j o č e p e r o Alec Tem
Page 6 and 7: Življenjsko in arhetipsko Branje s
Page 10 and 11: Zmes inteligence, sočutja, organiz
Page 12 and 13: N o v i m d o g o d i v š č i n a
Page 14 and 15: U t r i n k i Dvanajst nasvetov za
Page 16 and 17: N o v a š o l a v C e l j u mag. B
Page 18 and 19: O E M a r i b o r mag. Metka Krambe
Page 20 and 21: O E M a r i b o r Šola v naravi To
Page 22 and 23: lahko odnesla s sabo, če ne bi ime
Page 24: O E M a r i b o r Mesec Mesec za ob

Waldorfske novice - Poletje 2011

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?