Waldorfske novice - Zima 2011

More documents

Recommendations

Info

Žaba pa v princa? 'Tako je. To pravljico včasih pripovedujem ženskam v srednjih letih. Začnejo jokati, kajti to je njihova življenjska situacija. Imajo moža, otroke, vse bi moralo biti popolno, one pa se počutijo kot kos pohištva. Nihče jih resnično ne vidi, zato hočejo pobegniti. Te stare, globoke zgodbe jim dajo nekaj, česar jim niso dali njihovi starši in stari starši: tolažbo in zavedanje, da je z njimi vse v redu, da tudi drugi hodijo po isti poti in da se bodo tudi one nekoč sposobne soočiti same s sabo. Tudi one bodo treščile žabo ob zid in nadaljevale svoje življenje. Ne bodo več bežale.' Kaj pa fizika? 'Šest misterijev je v fiziki, in prav nobenega ne znamo razložiti: svetloba, zvok, mehanična sila, magnetizem, elektrika in toplota. Kaj je toplota? Ne vemo, lahko pa jo izkusimo, na primer ko se zaljubimo. Najstniki prvič doživijo to vesoljno izkušnjo toplote, nato pa jim učitelj v šoli reče, da gre zgolj za molekule v gibanju. Ko ti kdo tako banalno zreducira to prelepo, magično življenje, resnično potrebuješ heroin. (smeh) Neki pedagog je nekoč dejal, da bi morala biti vsa izobrazba erotična. Ne v seksualnem pomenu, ampak biti mora zanimiva, vznemirljiva, privlačna, taka, ki se te dotakne in ti vzbudi čustva.' Potem ne bi potrebovali heroina? 'Nekoč mi je moj brat pripeljal 19-letnega fanta na heroinu. Popolnoma prazen pogled je imel, uničen je bil. Neke noči, ko ni mogel spati, sem mu rekel, daj, povej mi, kako je bilo, ko si prvič vzel heroin. Oživel je in mi rekel, še nikoli nisi videl barv, kot sem jih videl jaz, še nikoli nisi slišal glasbe, kot sem jo slišal jaz. Opisal mi je intenzivnost svojih doživetij. Takrat sem se odločil, da bom kot učitelj skušal narediti vse, da bi otroci izkusili, kako čudovito je življenje. Svet je tako zelo vznemirljiv in toliko stvari je še neodkritih. To je povsem v nasprotju s šolo, ki ves čas daje le odgovore.' Naj potemtakem odrasli berejo pravljice? 'Vsekakor. Še bolje pa je, če jim jih kdo pripoveduje. Tako se pravljice še bolj dotaknejo duše, kajti tu ne gre za intelektualno razumevanje problemov. Gre za tolažbo in zavedanje, kaj je življenje. Mene vedno preseneti, kako močno se pravljice dotaknejo odraslih ljudi. Zdaj želijo, da pridem pripovedovat pravljice v enega največjih zaporov na Norveškem. Neverjetno! To je čarovnija! Podobno je v šoli. Če se učencev predmet ne dotakne, potem šola ni življenjska, in mnogi bodo želeli zbežati. To je tudi vzrok, da evropski učenci najbolj sovražijo kemijo in fiziko.' Zakaj ravno kemijo in fiziko? 'Ker učitelji najbolj neživljenjsko predavajo ravno ta dva predmeta, ki sta najbolj povezana z življenjem. Ko predavam kemijo, pripovedujem zgodbe o spremembah v svojem življenju. Na primer, ko je moje dekle zanosilo in sem postal oče. To je bila kemijska reakcija! Bum, in moje življenje se je povsem spremenilo, čeprav to takrat ni bila moje zavestna izbira. Zdaj pa imam dva otroka, kmalu bom imel že štiri vnuke. Podobno se zgodi, ko se v kemični reakciji združita dve snovi. Dobiš nekaj povsem novega.' ■ foto STA In ocene ... 'Da. Veliko učiteljev je sitih ocenjevanja. Radi bi delali še kaj drugega, kot le pregledovali teste in pisali poročila. Učencev vendar ne učimo za naslednji izpit, ampak za življenje. Če sem prisiljen dajati ocene, mladim jasno povem, da se s tem ne strinjam in naj niti za sekundo ne pomislijo, da je ocena pravo merilo zanje. Včasih pomaga tudi brca v obliki slabe ocene, večinoma pa ne. V razredu takoj opaziš tiste, ki verjamejo, da so zgube. Nobenih pričakovanj nimajo, vsega so siti. Veliko energije porabiš samo za to, da jih prepričaš, da vzravnano sedijo. Verjemite, ti učenci so dobili že dovolj slabih ocen.' Ampak potem bodo drugi rekli, zakaj pa bi jaz delal za dobro oceno, če pa jo drugi dobi kar tako? 'To je pogosta pripomba učiteljev, da. Ampak če kdo uživa ob dobri oceni samo zato, ker drugi dobi slabo, je to popolnoma zgrešeno. Sem proti temu, da se dobro počutimo na račun drugega. Tekmovanje spada na športna igrišča, ne v šolo. Primerjajmo se sami s sabo, ne z drugimi. Če ima kdo dobre rezultate in si zanje ne prizadeva, to še ne pomeni, da napreduje. Nekateri se zbudijo prej, drugi kasneje. Sanjači so pogosto kasneje v življenju močnejši od tistih, ki že zelo zgodaj obvladujejo okolico in šolsko snov.' Kdaj otroci potrebujejo starše in kdaj je bolje, da jih starši pustijo pri miru? 'Otrok starše potrebuje v vseh pogledih. Dajejo mu obču- 8 Waldorfske novice, zima 2011
Š i r i m o o b z o r j a tek varnosti, vodijo ga, prek njih gradi most zaupanja do sveta. Nisem eden tistih pedagogov, ki menijo, da si lahko otroci sami izmišljajo pravila. Znam biti zelo strog. Vzgoja pomeni konflikt med svobodo in varnostjo. Preveč svobode prezgodaj ni dobro. Otrok se mora osvoboditi, ampak najprej mu morajo starši dati varnost. Če ga pogosto sprašujejo, kaj bi naredil, kaj si želi, se otrok ne počuti varnega. Naj se bori za svojo svobodo! Ko mati trinajstletniku reče, do enajstih moraš biti doma, on pa zagodrnja, dobro, do pol dvanajstih, je to normalno. Starši zagotavljajo varnost, otrok pa se bori za svojo svobodo. Povsem napačno bi bilo, če bi starši otroku rekli, pridi domov, kadar hočeš. Če otrok ne razvije občutka odgovornosti, ne bo nikoli svoboden.' Je danes težko vzgajati otroke? 'Je. Nobenih univerzalnih pravil ni. Ko sem bil jaz majhen, so veljala nešteta nepisana pravila o tem, kaj naj bi deček pri določeni starosti počel in kaj ne. Zato je lahko vsak odrasli posegel v vzgojni proces. Danes ni več tako. Starši za svoje otroke postavljajo svoja pravila. Ta svoboda jim včasih povzroča težave. Pred kratkim sem naredil poskus: nekaj staršev sem vprašal, katera starost je prava, da otrok dobi svoj prvi mobilni telefon. Dobil sem vse mogoče odgovore: od dveh let, do 18 let in nikoli. Zato staršem ne morem postreči z recepti za vzgojo, lahko jim le pomagam ojačati njihovo samozavest. Preprosto, opazovati morajo svojega otroka in mu postavljati prava vprašanja.' Na primer? 'Zadnjič se mi je neka mama jezno pritožila, da njen devetletnik še vedno govori kot triletnik. Ne, ne govori vedno tako, sem ji rekel. Pojdite domov in opazujte, kdaj tako govori. Prosil sem jo tudi, naj bo pozorna, če se deček zaveda, da to počne. Po tednu dni se je vrnila in mi povedala, da sin govori kot triletnik po srečanjih z očetom. Seveda sem izvedel, da sta se starša ločila, ko je bil deček star tri leta. Še pomembneje je bilo, da je mama opazila, da se sin ne zaveda, da govori kot majhen otrok. Zato ni mogla biti več jezna nanj.' Je to dovolj ali bi morala mama sinu tudi kaj reči? 'Ne vem, ali je potem sinu kaj rekla ali ne. Jaz ji vsekakor nisem svetoval, kaj naj naredi. Najpomembneje je, da je sprejela sinovo obnašanje. Včasih se otroci spremenijo že, ko odrasli dojamejo njihovo situacijo, ko jih resnično vidijo. Latinski glagol respicere - spoštovati - pomeni v dobesednem prevodu ponovno pogledati. To je resnično spoštovanje - ko človeka zares vidimo. Besede pri tem niso potrebne.' Intervju je bil objavljen v Primorskih novicah 10. 12. 2011 mag. Boštjan Štrajhar O uporabi računalnika V slovenskih medijih velikokrat zasledimo novice o uporabi računalniške tehnologije v šolah. Pri 'digitalizaciji' vzgojno-izobraževalnih ustanov niso izključeni niti naši najmlajši člani družbe, tri- in štiriletniki v vrtcih. Vse te vzgojno-izobraževalne spremembe vodi misel, da tako izboljšujemo naše šole, vplivamo na učne dosežke, da otrokom nudimo več in jih pripravljamo na prihajajoče življenje. Skrb pa vzbuja dejstvo, da je vse skupaj predstavljeno tako, kot da tehnologija ponuja vzgoji in izobraževanju rešitve. Če torej hočemo slediti razvoju, če želimo imeti boljše šole, naj bi moderno tehnologijo čim prej predstavili našim otrokom. Veliko staršev takšno miselnost zaradi udobnosti, ki jo nudi tehnologija, zelo hitro ponotranji. Starši so namreč prepričani, da se otroci z delom in igro na računalniku učijo. Zaradi kulture strahu, ki spreminja starševsko skrb za otroka, pa mnogi ne smejo raziskovati soseščine. Starši tako raje vidijo, da je otrok doma pred računalnikom, v 'varnem zavetju doma', čeprav starši v glavnem ne nadzorujejo vsebin, s katerimi se otroci srečujejo na spletu. Antropološke, psihološke in medicinske raziskave, ki so bile narejena na področju vpliva modernih tehnologij na otrokov razvoj, dokazujejo, da nam tehnologije v zgodnjem otroštvu naredijo več škode kot koristi. Otroci, ki že zgodaj preživijo veliko časa pred računalnikom in televizijo, težje razvijejo svobodno, kritično mišljenje in imajo težave na področju socializacije. Prav čas, preživet pred zasloni, vodi do zanemarjanja proste otroške igre in razvijanje finomotorike. Vse to vodi tudi do težav v govoru in abstraktnem mišljenju. Pri vsej navdušenosti ob uvajanju računalnikov v slovenske šole pa najbolj šokira članek New York Timesa objavljen oktobra 2011; vodilni uslužbenci visoko tehnoloških podjetji, kot so npr. Google, Apple, Hewlett-Packard in Yahooo svoje otroke vpisujejo v netehnološke šole (konkretno v waldorfske šole), kjer se učenci osredotočajo na kreativno razmišljanje in reševanje problemov v resničnem svetu in ne v virtualni realnosti. (http://nyti.ms/q4IwMq, 2011) Menim, da je še posebej v današnjih kriznih časih treba izpostaviti nujnost pristnega človeškega stika med učencem in učiteljem, da se moramo raje kot v iskanje tehnoloških rešitev osredotočiti na bolj osebne pristope v šolah, ki bodo vodile do tega, da bodo tudi mladostniki obdržali radovednost, ki jo imajo še kot otroci v nižjih razredih, ter da se bo ta ustvarjalnost prenesla tudi v njihovo dobo odraslosti. Waldorfske novice, zima 2011 9
Page 2 and 3: K a z a l o Waldorfske novice Časo
Page 4 and 5: G o s t u j o č e p e r o izred. p
Page 6 and 7: I z t u j e g a t i s k a Godi Kell
Page 10 and 11: Š i r i m o o b z o r j a Ali resn
Page 12 and 13: koristno od tistega, ko nekdo pride
Page 14 and 15: U t r i n k i Jan-Luka Krušič Iz
Page 16 and 17: U t r i n k i Marina Nuvak, pomočn
Page 18 and 19: Človek je vsako leto znova presene
Page 20 and 21: Wa l d o r f s k a š o l a C e l j
Page 22 and 23: O E M a r i b o r Branka Škrjanec
Page 24: I z š o l s k i h k l o p i Iča M

Waldorfske novice - Zima 2011

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?