26.03.2016 Views

Revija Svitanje - Pomlad 2012

Letnik VIII, številka 1

Letnik VIII, številka 1

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

5<br />

D o g o d k i<br />

Dnevi kmetijstva<br />

Goetheanum <strong>2012</strong><br />

Drago Purgaj<br />

Goetheanum je pravšnje mesto za začetek takšnega<br />

procesa. Je sedež Splošnega antropozofskega<br />

društva, ki ga je na Božični konferenci leta 1923/24<br />

ustanovil dr. Rudolf Steiner, ter Visoke šole za duhovne<br />

znanosti, ki jo danes sestavlja 11 sekcij, med<br />

drugimi Sekcija za waldorfsko pedagogiko, Sekcija<br />

za medicino, Matematično-astronomska sekcija,<br />

Sekcija za kmetijstvo. Goetheanum je po svoji organiziranosti<br />

univerza, sekcije pa bi pri nas bile primerljive<br />

s fakultetami.<br />

Vpliv Goetheanuma je izredno velik in se odraža po<br />

številnih iniciativah in gibanjih, ki vplivajo na podobo<br />

mnogih področij. V kmetijstvu je tak primer<br />

širitev ekološkega kmetovanja. Njegov začetnik,<br />

švicarski agrarni politik dr. Hans Miller, ga je zasnoval<br />

na delu biodinamičnih načel, ki so omogočala,<br />

da je švicarsko kmetijstvo (p)ostalo neodvisno<br />

od dokupa surovin.<br />

Svetovna konferenca biodinamikov, ki je v začetku<br />

februarja potekala v Goetheanumu v švicarskem<br />

Dornachu pri Baslu, je potrdila pričakovanja.<br />

Biodinamično gibanje se naglo širi v vseh delih<br />

sveta. Nekatera gibanja preraščajo okvirje kmetijske<br />

pridelave, zato naslov 'Naprej k izvorom'<br />

povsem ustreza namenu letošnje konference. Naslov<br />

v sebi nosi vprašanje: Kaj je bistveno? Ali je<br />

to možnost ozdravitve koščka Zemlje, je možnost<br />

pridelave zdrave hrane? Je to naša intima, da se s<br />

kmetijstvom ukvarjamo iz povsem osebnih motivov?<br />

Ali fascinacija nad duhovnim, ki ga lahko<br />

v naravo vgradimo preko dela z biodinamičnimi<br />

preparati? Je to globoka ljubezen do Zemlje, ki nas<br />

nosi in hrani? Ali nas žene moč socialno-politične<br />

angažiranosti, poštena praprodukcija kot podlaga<br />

za zdravo gospodarstvo? Sta to Zemlja in človek, ki<br />

sta v središču?<br />

Vse to so pomembna vprašanja, vendar pa tema<br />

konference nosi tudi sistematično plat. V tej zvezi je<br />

ključen namen izdelave čim bolj skrčenega, vendar<br />

popolnega seznama biodinamičnih načel, ki bodo<br />

hkrati podlaga Demeter smernicam.<br />

Enako velja za mnoga druga področja. Metode<br />

waldorfske pedagogike se vse bolj uveljavljajo v<br />

klasičnem šolstvu. Na področju medicine sta v svetovnem<br />

vrhu Klinika Ita Wegman ter Lukas klinika.<br />

V arhitekturi in gradbeništvu predstavlja preobrat<br />

t.i. organska arhitektura, imenovana tudi naravna<br />

gradnja, ki jo je Rudolf Steiner uporabil pri načrtovanju<br />

Goetheanuma. V zadnjem času pa ima vse<br />

več privržencev koncept spreminjanja družbenih<br />

struktur s pomočjo krepitve individualne ter skupinske<br />

pozornosti in zavedanja, imenovan 'Vodenje<br />

iz prihodnosti' ali krajše 'Teorija U'.<br />

Teorija U je delo dr. Clausa Otta Scharmerja, rojenega<br />

na biodinamični kmetiji pri Hamburgu.<br />

Scharmer je študiral ekonomijo in doktoriral na<br />

prvi nemški zasebni univerzi Witten-Hardecke. Je<br />

predavatelj na Messachusets Institute of Technology,<br />

kjer vodi program Mit Ideas. Znotraj tega je<br />

tudi vodja Presencing inštituta, katerega povzetek<br />

delovanja je Teorija U. Jedro teorije je proces U, ki<br />

omogoča široko zaobjemanje problema ter oblikovanje<br />

notranjega prostora. Ta omogoča, da lahko<br />

udeleženci v procesu delujejo iz bodočega prostora<br />

možnosti. Aktualnost in široko uporabnost teorije<br />

potrjujejo številni vladni in nevladni projekti ter<br />

korporacije, med njimi: Daimler, Google, Hewlett-<br />

Packart, Nissan, Shell Oil, Fujitsu, frankfurtska<br />

zdravstvena skupnost, številni projekti ekološke<br />

pridelave hrane po svetu idr.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!