You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
9<br />
d o g o d k i<br />
membno vlogo pa ima tudi Demeter International s<br />
sedežem v Parmi. V letu 2010 je bilo v Italiji 283 kmetov<br />
z Demeter certifikatom (od teh 71 v kontroli za<br />
prehod na Demeter pridelavo), biodinamično obdelovane<br />
površine pa so obsegale približno 10.000 ha.<br />
V Analizi dobre prakse v Italiji (8. pogl.) je predstavljena<br />
tržaško-goriška sekcija milanskega društva, ki<br />
ima 20 članov, ti pa se v glavnem ukvarjajo le z b-d vrtnarjenjem<br />
v tržaškem mestnem vrtu – Parku sv. Ivana.<br />
Posamični člani preizkušajo tudi dve modificirani<br />
metodi b-d kmetovanja, in sicer metodo podolinski<br />
in metodo homeodinamike. To društvo ima kontakte<br />
tudi z društvi Ajda v Sloveniji.<br />
Zakonodajno področje biološko-dinamičnega kmetovanja<br />
(9. pogl.) predstavi slovenske in evropske zakonske<br />
podlage za b-d kmetovanje vključno s Smernicami<br />
Demeter pridelave. V nadaljevanju poglavja so<br />
nekoliko podrobneje opisani preparati za b-d kmetovanje,<br />
kolobarjenje in uporabo b-d semen ter komposta<br />
– vse z navedki iz Smernic pridelave in del Marie<br />
Thun; natančneje pa je opisan tudi postopek Demeter<br />
kontrole in vloga Inštituta KON-CERT pri tem; v<br />
podpoglavju 9.3 pa je prav tako podrobno opisan postopek<br />
Demeter ceritificiranje.<br />
10. poglavje – Anketiranje podaja rezultate oz. analizo<br />
odgovorov anketnega vprašalnika, na katerega<br />
je odgovarjalo 62 članov Društva Ajda Goriška in 32<br />
italijanskih biodinamikov z obmejnega območja (območje<br />
Trsta, /italijanske/ Gorice in Vidma). Če primerjamo<br />
analizo odgovorov vprašalnikov obeh skupin<br />
anketirancev, dobimo nekaj zanimivih izsledkov<br />
– podobnosti in razlikovanj. Po zbranih podatkih bi<br />
lahko ocenili, da se na slovenski strani z biodinamiko<br />
ukvarja več ljudi kot na italijanski, so pa obdelovalne<br />
površine v Italiji neprimerno večje. Po oceni projektne<br />
podskupine znaša skupna velikost b-d obdelovalnih<br />
površin v Spodnji Vipavski dolini okrog 12 ha, skupna<br />
velikost italijanskih b-d obdelovalnih površin v bližini<br />
meje s Slovenijo (Trst, Gorica, Videm) pa je okrog 68<br />
ha, saj imajo nekateri italijanski anketiranci tudi po 29<br />
ha velike površine. Tako slovenski kot italijanski biodinamiki<br />
so kot vzrok za kmetovanje po b-d metodi<br />
navedli skrb za ohranjanje zdravega okolja. Oboji na<br />
svojih obdelovalnih površinah pridelujejo predvsem<br />
razno zelenjavo in sadje, nekaj italijanskih biodinamikov<br />
pa po b-d načelih redi tudi domače živali. Večina<br />
svojih pridelkov ne trži, ampak jih ima le za domačo<br />
uporabo, le malo je tistih, ki pridelke tržijo, in<br />
sicer na tržnicah in na domu. Zanimivi so odgovori na<br />
vprašanje o pripravljenosti na povečanje obdelovalnih<br />
površin za b-d pridelavo, saj ima večina vprašanih<br />
slovenskih biodinamikov namen povečati svoje obdelovalne<br />
površine, nekaj manjše število pa je tistih, ki bi<br />
površine povečali, če bi imeli zagotovljen trg za prodajo<br />
svojih pridelkov. V Italiji pa je ravno nasprotno, saj<br />
največ anketirancev odgovarja, da svojih obdelovalnih<br />
površin sploh ne bi povečali, nekaj manj pa jih meni,<br />
da bi svoje obdelovalne površine povečali, če bi dobili<br />
večjo finančno podporo od države. Na italijanski strani<br />
nekaj anketiranih biodinamikov prejema finančno<br />
podporo oziroma subvencije za ekološko kmetijstvo<br />
od Evropske unije, v Sloveniji pa nihče od anketiranih<br />
te podpore ne prejema.<br />
Poglavji 11 in 12 – Analiza resursov in družbenega<br />
okolja in Nabor idej za rešitev problemov vsebujeta<br />
številne uporabne in koristne izsledke in ideje, vendar<br />
bi njihova predstavitev in komentar zahtevala prostor<br />
vsaj še dveh člankov.<br />
Naj dokončam pisanje z eno od misli iz zaključka:<br />
'Glavni namen naše projektne podskupine je bil predvsem<br />
seznaniti širšo javnost, da biološko-dinamična veja kmetijstva<br />
sploh obstaja in metodo predstaviti navadnemu laiku<br />
na razumljiv način.'