Waldorfske novice - Zima 2012

O E M a r i b o r
Monika Oštir
Naši prvi koraki
V
sreda, 5. septembra 2012, je OE Waldorfska šola v
Mariboru praznovala svoj 9. rojstni dan. Pod perut
smo v prvi razred s hvaležnostjo sprejeli sedemnajst
otrok, ki jih vzgajamo z ljubeznijo in željo, da nekoč otroško
srce iz gnezda odleti v svet svobodno kot ptica. V svet, odet v
lepoto, dobroto in resničnost, kjer lahko ljubeča misel postane
realnost.
Spomin na prvi dan je še kako živ
Vse je pripravljeno. Čas je. Praznično vzdušje in v zraku
poplesavanje melodije: 'Široka pot je pred teboj, ne hodi
sam po njej ... ' Potem pa že zagledam naše palčke, ki prihajajo
po stopnicah navzgor v spremstvu svojih staršev,
novim dogodivščinam naproti.
Ooo, te iskrive otroške oči, pogumen prvi korak, stisk
roke in pozdrav. Z venčkom na glavi se zberemo. Kako lepo
jih je opazovati.
Čaroben je občutek in srce razbija močno. Nežno jih prevzamem
pod perut in skupaj z go. Falež se pogumno podamo
v kraljestvo 1. razreda. Kot se spodobi, je po prvi
šolski uri sledila praznična pogostitev, ki so jo pripravili
dragi starši.
In kako se spominjajo prvih korakov starši?
'Lepšega sprejema za najinega prvošolca si ne znava
predstavljati. Zbrane starše je pričakala pesem starejših
otrok, ki je naše prvošolčke pospremila do njihovega razreda.
Vsak je doživel poseben sprejem, ki se bo njim in nam,
staršem, zagotovo za vedno vtisnil v spomin. S torbami na
ramenih in s sončnicami v rokah so se poslovili od enega obdobja
svoje rane mladosti in stopili na novo pot, ki se bo vila
devet let osnovne šole. Staršem so se solzile oči, otrokom pa
je zatrepetalo srce, ko so se zdrznili ob klicu svojega imena
in simbolično zapustili starše ter se predali v varstvo svoje
razredničarke, ki jih bo vodila po novi poti.'
družina Obronek
'Prvi šolski dan se je dotaknil naših src tako globoko, da
nam bo ostal v spominu za vse čase. Vse je bilo pripravljeno
z veliko mero ljubezni in skrbnosti. Čutenje te povezanosti
šole s prvošolčki nas je napolnilo z neverjetno dobrimi občutki
sreče in varnosti.'
hitrimi koraki do učiteljice, ki mu bo odslej predstavljala vse
človeštvo in ki ji bo zaupal in verjel z vsem srcem in dušo ... '
Anita Ivačič, Janezova mama
Tako bo spomin na prvi šolski dan živel še naprej v naših
srcih. Od prvega dne pa do danes rajamo, da je veselje.
Našo palčkovo deželo 1. razreda je obiskal g. Ravni in ga.
Kriva. Pogumno in zvedavo smo z vilo Katarino pokukali v
kotičke naše šole in okolice. Z vilo Jesen smo klepetali v
parku in pekli slastne piškote. G. Zakladnik nam je razkril
skrivnostni svet prstnih števil. G. Modrijan pa nam je te
dni predstavil svojega prijatelja g. Glasovnika, ki nam pošilja
glasove z neba.
Iz dneva v dan naše roke postajajo spretnejše, z začudenjem
in hvaležnostjo opazujemo, kaj vse lepega in dobrega
zmorejo zgraditi. Vila Katarina nam pomaga poskrbeti za
garderobo. Muca Copatarica nima z nami veliko dela, saj
naši palčki ponosno pospravijo svoje copate v vrečice, ki so
jih med počitnicami zašili starši.
Naša otroška duša pa najbolj zaživi v čarobni modrosti
gozda in takrat otroška srca zapojejo, ko se prosto igrajo,
rajajo in raziskujejo v varnem objemu narave. Imamo pa
to srečo, da nas na vsakem koraku lahko spremljajo modri
možje (g. Zakladnik, g. Glasovnik, ... ), naša vila Katarina
in naša ljuba ga. Falež.
Zadnje tedne nas pogosto obišče Zobna vila. Če prebudite
dom za domišljijo, si lahko predstavljate, kako klepetata
Zobna vila in g. Glasovnik – prav smešna sta.
Polno doživetij je za nami in še več pred nami. Hvala vam,
ljubi otroci, da se lahko vsak dan znova učim. Hvala draga
ga.Falež, da mi stojiš ob strani. Hvala g. Vogrinec za igre.
Hvala ga. Jobstl za pisan svet v angleškem jeziku. Hvala g.
Ornik za mavrični svet v nemškem jeziku, kjer se s svojimi
copati kar zliješ z našo palčkovo deželico. In hvala ge. Ćuletić
za svet evritmije. Hvala vsem učiteljem na šoli.
Hvala vam, dragi starši, da stopimo skupaj in zavihamo
rokave ob vikendih, kjer delamo in ustvarjamo lepe in dobre
stvari za razred. Hvala mojemu mentorju, g. Stefanu
Herkommerju, in mentorici, ge. Darji Žunič Lojen, za nasvete.
Srčna hvala vsem.
V temni noči se zvezda je rodila,
na nebesnem svodu jasno zasvetila,
svetu vsemu svetlobo podarila.
družina Šobak
'Prevzela me je veličastna tišina in čudovita pesem po
mnogih stopnicah do vrha, kjer je svoje prvošolčke čakala
praznično odeta razredna učiteljica, ga. Oštir. Šibek in
droban, vznemirjen pred pomembnim korakom, a vendar
pogumen in močan, je stopil Janez na novo, široko pot. S
22 Waldorfske novice zima 2012