Waldorfske novice - Zima 2012

wsljubljana

Letnik VIII, številka 4
Časopis Waldorfske šole Ljubljana

K a z a l o

Waldorfske novice

Časopis Waldorfske šole Ljubljana

zima 2012, zaporedna št. 76

Waldorfska šola Ljubljana

Streliška 12, 1000 Ljubljana

Tel: 01 28 222 40, fax: 01 28 222 41

DŠ: 65714415, TR: 04302-0001018775

Splet: www.waldorf.si, tajnistvo@waldorf.si

Izdajatelj:

PARSIVAL, zavod, Ljubljana

Kašeljska cesta 150 C, 1260 Ljubljana-Polje

Tel: 01 549 01 55, mobi: 031 725 909

DŠ: 94313008, TR: 02031-0254286474

Splet: www.svitanje.si, revija@svitanje.si

Uredniški odbor:

Marina Nuvak, Igor Velepič, Breda Pavlovič,

Maja Maletin Kolarič, Iztok Kordiš,

Mario Čuletić

OE MB Mateja Jobstl

OE Celje Boštjan Štrajhar

Sodelavci:

David L. Brierley, Angelika Klosse, Alja Tasi,

Irena Zagorc, Sarah Kane, Boštjan Štrajhar,

Simona Pajk, Darja Žunič Lojen, Monika Oštir

učenci 9.r WŠL, učenci 9.r OE Maribor

OE Maribor:

Metka Wherry, Andreja Pliberšek,

Elena Begant

Fotografije:

Marina Nuvak, Mateja Ocvir Štrajhar,

Alja Tasi, arhiv WŠL, arhiv OE Celje,

arhiv OE Maribor

Naslovnica:

Marina Nuvak

Lektoriranje:

Klemen Lah

Kazalo 2

Uvodnik 3

Utrinki z dogodkov 4

Božični semenj 2012 4

Ponovno - potovanje v Ljubljano 6

Iz tujega tiska 7

Dober učitelj pozna vprašanja 7

Vaši učitelji noč in dan premišljujejo 10

Vzgoja otroka 13

Vpliv zaslonske tehnologije na otroke 13

Likovnost kot možnost terapije 16

Vabilo 17

Srednjeveške božične igre danes? 17

Utrinki 19

Nekaj iz 4. razreda 19

OE Celje 19

Razmišljanja med odmori 19

OE Maribor 21

Bazar na waldorfski šoli v Mariboru 21

Naši prvi koraki 22

Ustvarjalni kamenčki 23

OE Radovljica 24

Iz Radovljice 24

Oblikovanje in prelom: Žiga Vuk, zzigc.net

Časopis izhaja štirikrat letno

skupaj z revijo Svitanje.

Vsi avtorski članki, likovni izdelki, prevodi člankov

in knjig so avtorsko zaščiteni. Javna uporaba časopisa

ali njegovih delov je mogoča le s pisnim dovoljenjem

Waldorfske šole Ljubljana ali dovoljenjem

avtorja.

ISSN 1854-0430

2 Waldorfske novice zima 2012

Revijo sofinancira Ministrstvo za šolstvo in šport


U v o d n i k

Iztok Kordiš

Ob koncu leta ponavadi pogledamo nazaj in za minevajoče leto lahko prav gotovo rečemo,

da je bilo to leto presežkov (govorim seveda o Waldorfski šoli, o naši šoli) - 20 letnica, nov

prizidek, nova telovadnica, izvrstna mednarodna konferenca, novi razredi, nove enote, povečano

zanimanje za vpis, enkraten božični semenj, ki, moram priznati, mi še vedno kar ne

gre iz glave, bolje iz srca, in vrsta drugih na videz drobnih šolskih dejavnosti in aktivnosti, s

katerimi ustvarjamo skupnost spoštovanja, razumevanja, radosti in iskrivega ustvarjanja.

Seveda to lahko nastane le s skupnim delom in zato bi se rad še enkrat zahvalil vsem in

vsakomur posebej, ki vsakodnevno prispevate pri ustvarjanju naše skupnosti.

Skušajo nas prepričati, da je prihodnost temna, vendar, če pogledamo, kaj vse smo naredili,

če pogledamo, kakšne dijake in učence imamo, lahko mirno zremo naprej in lahko

mirno rečemo, da se da drugače in da bo drugače. Če pa kdo še dvomi v to, naj si prebere

spodnje misli, ki so jih prejšnji teden v pičlih dvajsetih minutah med uro etike zapisali naši

devetošolci.

Veliko sreče, radosti in veselja tudi v 2013.

Svet se preveč podi za denarjem. To verjetno počnemo

že od začetka moderne civilizacije. Vse skupaj

je še poslabšal kapitalizem, ali kot si razlagam

sam, večna gonja za materialnimi dobrinami. Kapitalizem

ljudem dobesedno pere možgane. Vsi le

kupujejo in kupujejo tja v en dan. Saj govorimo le

še o novostih. Stvari so postale plitke, izgubile so

globlji pomen.

Najosnovnejša vrednota je postalo kopičenje

bogastva. A kaj naj z njim? To je zame le vedno

večji, nepomemben kup stvari, ki jih pozabimo v

trenutku.

Egoizem se nam je zažrl globoko v podzavest. Vse

bi radi imeli le zase.' Prijatelj ima neko stvar, ki jo

lahko kadarkoli brezplačno uporabljam. Zakaj ne

bi tudi jaz imel nekaj takega in bi bilo čisto moje?'

To se nam je grozljivo zažrlo v možgane. Z ničemer

nismo več zadovoljni, vedno bi radi več in več.

Le kje so preprosti, od kapitala neodvisni ljudje?

Gašper Vidmar

Ko se srečamo z ljudmi, ki v borbi za uspeh lomijo

kosti, se jim ne pustimo zlomiti, ker če jih preživimo,

postanemo močnejši.

Primož Cizl

Morali bi stopiti skupaj in se prenehati prepirati.

Nobeno drevo ni tako močno, da ga najmočnejši

vihar ne bi odpihnil.

Tin Košir Popovič

Potrebujemo priložnosti, da bomo pričeli zaupati

drug v drugega in to bo omogočilo spremembe.

Od nas samih pa je odvisno, da ugotovimo, zakaj

smo sploh prišli na ta svet in kaj nameravamo

ustvariti za boljše življenje. Edina stvar, ki nas lahko

drži pokonci in nam daje upanje za mir je ljubezen.

Kajti konec koncev si vsi želimo le mir, ki

bi omogočil temu majhnemu planetu Zemlja nov

razcvet.

Den Radilovič

Začeti moramo živeti novo življenje, živeti zase in

za ljubljene in prenehati gledati na življenje tako

črnogledo ter delati le za denar, ampak tudi za dobro

drugih ljudi.

Lucija Kejžar

Vzemimo si čas za nov začetek. Začnimo z boljšimi

stvarmi in pozabimo na stare. Skupaj lahko rešimo

svet!

Matija Jesenko

Waldorfske novice, zima 2012 3


U t r i n k i z d o g o d k o v

Marina Nuvak

Božični semenj

2012

Naš tradicionalni božični semenj je mimo in drug

drugemu lahko čestitamo, saj je bil dogodek odlično

pripravljen in izpeljan. Seveda smo najlepše čestitke

in zahvale dobili kar na samem semnju, ko smo gledali v oči

naših otrok vseh starosti, ki so se kar iskrile od navdušenja nad

vsem, kar so videli in doživeli.

Vse skupaj se je pravzaprav, kot vsako leto, začelo že zadnji

teden oktobra, ko smo se na prvem sestanku srečali

s skupino navdušenih staršev, predstavnikov razredov in

se začeli pripravljati za ta zahteven projekt. Dobre volje

in pripravljenosti za delo je bilo takrat in nato ves čas do

samega zaključka semnja veliko.

Reči je treba, da imamo na šoli veliko zelo spretnih in

inovativnih mamic ter atijev.

Najprej so se začele delavnice izdelovanja prodajnih izdelkov.

Te so potekale v mirnem in prijetnem vzdušju,

kar se je pokazalo tudi na zelo lepih izdelkih. Tukaj je na

koncu rokave zavihalo nekaj naših spretnih mam, ki so si

izdelke strokovno ogledale in dodale tu in tam še kakšen

detajl, ki je izdelek estetsko obogatil.

Že kmalu v novembru so se v jutranjih urah začeli dobivati

starši, ki so bili zadolženi za okraševanje, si nekje v

kotu hodnika poiskali kotiček in stiskali skupaj glave ter

tuhtali, kako bi se zadeve najbolje lotili. Vsako jutro sem

jih videla, ko sem prišla v šolo, in zdaj, ko je semenj mimo,

jih kar pogrešam. Tudi glede garderobe se je začelo zgodaj

načrtovati in na koncu smo lahko presenečeni zagledali

tam v kotu čisto 'tapravo' garderobo.

Izvedba labirinta je bila na novo zastavljena že lansko

leto, to leto pa so ga preimenovali v rudnik zlata, nadgradili

pa s čudovitimi vstopnicami, na katerih je zlato kopal

sam palček, ki so se mu pri delu pridružili še naši 'palčki'

nižjih razredov. Pri izhodu pa dobili celo čisto prave koščke

zlata.

Tudi sestanek za restavracijo je potekal v prijetnem, delovnem

vzdušju. Staršem srednješolcev so to leto stopili

ob bok starši naših dveh devetih razredov. Takoj so se povezali

in restavracija je bila pripravljena. To leto je toplo

hrano, ob posredovanju naše prizadevne mame, pripravljal

vrtec na Zeleni jami in ocenili smo, da je bila okusna.

Najpomembnejši del restavracije pa smo seveda prispevali

vsi, starši in učitelji, ki smo doma napekli toliko dobrot,

da so se mize kar šibile pod njihovo težo.

V zadnjem tednu pred semnjem je bil še tradicionalni

večer pletenja venčkov z znanimi osebami iz javnega življenja,

med katerimi je bilo veliko naših staršev in starih

staršev. Vse ostale večere v tem tednu pa so venčke

za prodajo pridno pletli starši in učenci obeh razredov,

ki sta imela to leto to zadolžitev. Izkazalo se je, da je

bila odločitev skupine za pripravo semnja za predvsem

naravne okraske odlična, saj so bili venčki zelo lepi,

stroški pa temu ustrezno nižji.

In potem je prišel petek, ko smo že v dopoldanskem

času začeli s skupnimi pripravami. Ker smo zdaj res

že uigran orkester, smo imeli vse prostore pripravljene

že dokaj zgodaj, tam okoli devete ure. Potem smo

lahko odšli domov, da se naspimo in si naberemo sil

za naslednji dan, ko smo se lahko ves dan ob delu veselili,

saj nam je spet uspelo pripraviti lep dogodek, ki

bo pomembno vplival na samopodobo naših otrok. Vse

življenje se bodo spominjali teh dogodkov, ki jim bodo

dali bogato popotnico za življenje, saj bo v njihovi zavesti

za vedno ostalo spoznanje, da je v slogi moč!

4 Waldorfske novice zima 2012


Čisto na koncu, ko je bilo na šoli že vse tiho, smo

se s kolegicama gospo Maletin in gospo Dovč še enkrat

sprehodile skozi šolo, da pregledamo, ali je res vse

pripravljeno tako, kot je treba. Ostale smo brez besed,

saj nas je v vsakem kotičku čakalo nekaj lepega, pripravljenega

s toliko ljubezni in topline, kot je pač starši

in učitelji lahko ponudimo našim otrokom. In te ni

malo. Pričakala nas je še Pravljična hišica, pa izredno

lepo pripravljena razstava izdelkov naših učencev in

dijakov, v novi stavbi pa tudi dvorana za koncerte in

čudovita palčkova deželica, kjer bi človek kar sedel in

užival, če ga ne bi ura vztrajno opominjala, da bo treba

naslednje jutro zgodaj vstati.

Mnogo semnjev smo že izvedli in lahko rečem, da so

bili vsi odlični. Pa vendar, to leto se lahko pohvalimo,

da je dogodek kar nekako bolje zadihal, za kar se imamo

zahvaliti našemu novemu prizidku, ki se je odlično

povezal s semnjem. Ko sem na dan semnja hodila po

šoli, je bil moj prvi vtis, da je gostov dosti manj kot lansko

leto, kar pa se je izkazalo kot neresnično. Bilo jih

je vsaj toliko, če ne celo več, samo porazgubili so se po raznih

delih šole, vsakdo na lovu za svojimi dogodivščinami.

Teh pa je bilo to leto še več kot ostala leta. Naši dijaki so

tokrat vodili kar tri okrepčevalnice, v katerih je marsikdo

med nami našel prijetno zatočišče za klepet s prijatelji,

znanci in kolegi. Kako lepo je videti mlade ljudi, ki navdušeno

pripravljajo svoje mesto in imajo vedno nove ideje,

kaj bi še lahko ponudili. Naš semenj jim res daje odlično

priložnost, da vadijo svoje socialne in podjetniške veščine.

Njim ob bok je s svojo stojnico zelo resno pristopil tudi

deveti razred. Hoteli so sicer imeti kavarno, vendar bodo

morali nanjo še kakšno leto počakati. To je privilegij srednješolcev,

stojnica za peko vafljev ali palačink pa je lepa

priložnost za uvajanje v poznejše, zahtevnejše projekte.

Tudi nekateri učenci nižjih razredov so to leto uspešno

sodelovali z delavnicami, s čimer nam sporočajo, da želijo

na semnju aktivneje sodelovati. Na nas je, da jim v bodoče

pomagamo najti zadolžitve, v katere bodo lahko tudi oni

izlili vso svojo srčnost ter pokazali svoje sposobnosti in

darove.

Waldorfske novice, zima 2012 5


U t r i n k i z d o g o d k o v

To leto je bil naš velik izziv, kako v samo dogajanje

učinkovito vključiti našo novo stavbo. Gotovo bomo v

naslednjih letih lahko našli še mnoge, morda primernejše

rešitve. Takrat bomo imeli na voljo tudi našo

največjo pridobitev, telovadnico, ki pa smo ji to leto,

po nesrečnih dogodkih konec oktobra, pustili še nekaj

miru. Sicer pa mislim, da nam je povezava že letos kar

dobro uspela.

Izkupiček od semnja seveda ni nepomemben, pa vendar,

veseli nas, da so bile cene izdelkov in hrane zelo

ugodne in, upamo, sprejemljive za vsak žep. Dobrot v

restavraciji je bilo veliko in vsak gost se je lahko po izredno

ugodni ceni najedel in si privoščil dobrote iz domačih

kuhinj. Nekaj malega hrane je na koncu ostalo

in v veliko zadovoljstvo nam je bilo, da smo jo naslednji

dan uspeli odstopiti razdeljevalnici hrane za brezdomce,

tako da je bila v teh težkih časih še nekomu v korist.

Bilo je preprosto čudovito, saj smo se vsi zavedali, da

pripravljamo nekaj, kar bo ogrelo in obogatilo srca naših

otrok, s tem pa tudi naša.

Ponovno -

potovanje v

Ljubljano

Angelika Klosse

Letos je imelo moje potovanje dva razloga: jubilej

ob 20-letnici Waldorfske šole Ljubljana in

otvoritev novega prizidka. Moja radovednost

je bila velika, saj sem imela priložnost, da sem že

prisostvovala pri polaganju temeljnega kamna leta 2010.

In zdaj je stal novi prizidek pred mano, s soncem obsijan,

čvrst, pa vendar daje lahkoten vtis, zračen, s soncem prežet;

šolsko dvorišče ozelenjeno, z drevesi, ki nosijo imena.

Ste že videli kaj podobnega? Klopi vabijo obiskovalca k

postanku in ogledu. Vhod deluje velikodušno in vabljivo,

barve vodijo obiskovalca skozi prostore. Veliko pozornosti

je bilo posvečene lepim materialom; to je stavba, v kateri se

človek dobro počuti. Končno je to tudi začasno domovanje

učencev, ki se na ta način seznanjajo z lepoto, harmonijo in

kakovostjo.

Ta šola ima zame nekaj domačega, ne samo zaradi

dolgoletnih stikov s posameznimi učitelji, ki so medtem

postali moji prijatelji. Tako je zame potovanje v Ljubljano

vedno tudi nekakšna 'vrnitev domov'.

Med mojim letošnjim bivanjem v Ljubljani sem imela

srečo in zadovoljstvo hkrati, da sem se lahko udeležila

dvodnevnega waldorfskega kongresa z geslom 'Enigma

of creativity'. Poleg zanimivih predavanj je bilo tudi obilo

priložnosti za zanimive pogovore in srečanja.

In to vse v mestu, polnem življenjske radosti, ki mu

med drugim daje pečat čudovita tržnica s svojo barvitostjo,

oblikami in vonjavami. Vse to in še mnogo več

je raznolik izraz živahnega mesta in njegovih prijaznih

prebivalcev.

Christopher Clouder, Elisabeth Johnson,

za njima gospa Angelika Klosse.

6 Waldorfske novice zima 2012


I z t u j e g a t i s k a

Alja Tasi

David L. Brierley,

waldorfski pedagog

Dober učitelj

pozna vprašanja,

ne odgovorov

V

Sloveniji že več let uspešno delujejo waldorfske

šole v Ljubljani, Mariboru, Celju in Radovljici.

Več je tudi waldorfskih vrtcev, a še nobenega

na Primorskem. David L. Brierley, eden najbolj priznanih

strokovnjakov na področju waldorfske pedagogike, si s

tem ne beli glave. Njegova ambicija ni, da bi waldorfske

šole in vrtci prevladali nad državnimi. Gre predvsem za

ozaveščenost staršev. Oni morajo razmisliti, kakšne vzgojne

vrednote zagovarjajo, in z njihove strani mora priti pobuda

za drugačne vrtce in šole, je prepričan Brierley.

Kakšna je razlika med Slovenijo in Norveško

na področju waldorfske vzgoje?

'Na Norveškem vsi poznajo waldorfsko šolo. Premier

Jens Stoltenberg je obiskoval to šolo, prav tako mož

norveške princese in veliko drugih znanih osebnosti.

Tam o waldorfski šoli ne razmišljajo kot o alternativi,

ampak bolj kot o dopolnitvi šolskega sistema. Je impulz

za izmenjavo idej z državnim šolskim sistemom.

Debata neprestano poteka.'

Zakaj tako zanimanje ravno na Norveškem?

'Vprašanje ni, waldorfska šola da ali ne. Gre za vprašanje

zavesti populacije, za vprašanje, kakšne vrednote

želimo v današnji družbi in s kakšnimi vrednotami

želimo, da odrastejo naši otroci. Ko starši oblikujejo te

vrednote, se začnejo ozirati po alternativah. Zelo pomembno

je, da gre za zavestno odločitev staršev, kakšne

vrednote želijo za svoje otroke in svojo družino. Če

jih najdejo v waldorfski šoli, tudi prav.'

Kaj se vam zdi pri vzgoji najbolj pomembno?

'Zame je zelo pomembna kreativnost. Vzgoja mora

iti v korak s časom. Vprašati se moramo, kaj vsi skupaj

potrebujemo, da bomo napredovali. Danes, v času

krize, vlada strah. Kako bomo razrešili ta problem? S

standardizacijo ali tako, da bomo otroke vzgajali kreativno?

Šolski sistem v glavnem temelji na ideji, da moraš

pridobiti določeno količino znanja, da bi zadostili

družbenim potrebam. To je splošno uveljavljeno mnenje,

ki pa ne zadovoljuje nujno potreb bodoče družbe.

Učiš se in tvoje znanje preverjajo na osnovi preteklih

podatkov in izkušenj.'

David L. Brierley: 'Dober učitelj je umetnik.

Modelira, slika, ustvarja življenje.'

Kako naj mladi ljudje zadostijo izzivom

prihodnosti?

'Ni najpomembneje, kaj so se naučili, ampak kako

bodo to izrazili, kako bodo povedali svoje mnenje. Ko

pride človek v leta, se morda vpraša, kako je preživel

svoje življenje. Je dobro živel? Človek ima dober občutek,

če je na svoj način izrazil svojo enkratno osebnost.

Lahko je to gospodinja, ki je v svoji družini ustvarila

enkratno vzdušje v skladu s svojimi najglobljimi vrednotami.

Nihče tega ne bi mogel narediti na enak način.

To je prihodnost.'

Je to v današnjem izobraževalnem sistemu

mogoče doseči?

'Na žalost ne. Če znanje preverjaš s testi, kjer je pravilen

odgovor znan že vnaprej, potem je ocenjevanje enostavno.

Laže obvladuješ sistem. Vendar v tem primeru

motivacija prihaja od zunaj. Učiš se, ker imaš izpit, in

ne zato, ker te nekaj navdušuje. To vodi v frustracije,

ki jih danes lahko opazimo na vsakem koraku. Tretjina

učencev opusti šolanje v srednji šoli.'

Kakšen je vaš koncept?

'Učenci morajo na osnovi tistega, kar so se naučili,

razpravljati in izraziti svoje mnenje. Dva umetniška

■ foto: Alja Tasi

Waldorfske novice, zima 2012 7


izraza nista enaka. Ni standardnega odgovora. Dober

učitelj je umetnik. Modelira, slika, ustvarja življenje.

Umetnik je original. In najboljši učitelji so originali.

Mnogi učitelji so frustrirani, ker morajo v državnih šolah

uveljavljati sistem, za katerega čutijo, da je napačen.

Ampak večina tega ne zna ubesediti. Tekmovalnost

v šolah je vzrok, da se otroci bojijo izraziti svojo

edinstvenost. Vsak otrok je za nekaj nadarjen, vprašanje

je le, kako najde svoje mesto v družbi.'

Kdaj se vzgoja zaključi?

'Večino stvari se naučimo, ko zapustimo univerzo, ko

pridemo v stik z resničnim življenjem. Najbolj inovativni

ljudje ponavadi nimajo končane univerze. Večinoma

veljajo za težavne učence, ker so zelo radovedni in se

ne prilagodijo standardom. Tisti, ki ne končajo šole, večinoma

niso otroci, ki bi odraščali v slabih razmerah.

Gre za inteligentne učence, ki preprosto ne prenesejo

sistema, ki vzgaja le intelekt. Da si se sposoben izraziti,

moraš biti tudi čustveno zrel.'

Ali tudi v waldorfskih šolah nekateri učenci

ne končajo šolanja?

'To se ne dogaja pogosto. Seveda so problemi, težavni

učenci, vprašanje pa je, kako se teh problemov lotimo.

V waldorfski šoli mora vsak delati vse. Ne moreš izbirati

predmetov. Če si briljanten v matematiki, potem

moraš nujno obdelovati les. Ne zato, da bi postal dober

mizar, ampak da bi postal dober matematik. Nekateri

učenci so bolj praktični, drugi bolj kreativni, tretji bolj

intelektualni. A če si praktičen tip, pa v srednji šoli ne

moreš uporabiti svojih rok, je hudo.'

Če bo šlo vse po načrtih, bo prvi waldorfski vrtec

na Primorskem odprl svoja vrata v Ajdovščini

septembra prihodnje leto. Nekaj posameznikov

je že pred leti ustanovilo iniciativo v Kopru, a

ni zaživela. Enako se je zgodilo v Novi Gorici.

'Njihovo delo se je ustavilo na točki, ko je bilo

treba skupino staršev povezati v živ organizem,

v katerem ima vsak svojo zadolžitev. Posebnost

waldorfskega vrtca je v tem, da ne pade z neba,

ampak zraste iz volje, dela in želje staršev in

pedagogov, ki sodelujejo že od samega začetka,'

pojasnjuje Darja Brecelj Ipavec, profesorica

slovenščine na waldorfski gimnaziji v Ljubljani.

Že drugo leto skupaj s Ksenijo Francetič, Urško

Jazbar, Alenko Tomažin, Martino Pahor Stanič in

drugimi usmerja priprave za ustanovitev prvega

waldorfskega vrtca na Primorskem. Iniciativa

ima tudi svojo spletno stran

waldorf-ajd-go.blogspot.com.

'Pravkar je v nastajanju idejna zasnova za

ureditev vrtca v eni najlepših hiš v Ajdovščini.

Prošnjo za dodelitev prostorov bomo naslovili na

občino. Že dve leti se z odgovornimi tam dogovarjamo

za najem prostorov. Temelj waldorfske

pedagogike je namreč zahteva, da se v njene

programe lahko vključijo otroci vseh družbenih

slojev. To ni vrtec za bogate, ampak za vsakogar,

ki želi, da bi se njegov otrok svobodno

igral v mirnem okolju, poglobil stik z naravo in

razvil zdrave socialne veščine,' zagotavlja Darja

Brecelj Ipavec. Vrtce s posebnimi pedagoškimi

metodami občine običajno financira 85-odstotno,

kar pomeni, da je cena teh vrtcev za okrog

15 odstotkov višja od običajne.

Mnogi starši ne poznajo waldorfske vzgoje.

Kako bi jo opisali?

'Waldorfska vzgoja je prilagojena razvoju osebnosti.

Vprašati se moramo, kaj potrebuje štiriletnik, šestletnik

ali osemletnik. V določeni starosti imajo otroci določene

potrebe. Če jim ni zadoščeno, so frustrirani.'

Kakšne potrebe imajo otroci v vrtcu?

'Pri štiriletnikih gre večina energije za to, da stabilizirajo

ritmični sistem v telesu. Ko ti otroci spijo, ne dihajo

enakomerno. Srčni utrip in dihanje nista usklajena.

Zato imajo potrebo, da to harmonizirajo.'

Na kakšen način?

'Z glasbo. Z ritmičnimi gibi, pesmicami. Prav tako

mora dan potekati ritmično: obroki ob istem času,

enake, rutinske aktivnosti. To štiriletnikom prinaša

zdravje ter fizično in psihološko dobrobit. Največji problemi

z zdravjem odrasle populacije so danes povezani

z visokim ali nizkim krvnim pritiskom, z astmo, torej

neenakomernim dihanjem itd. Sistem ni v ravnovesju.

Torej je izpolnjevanje teh potreb v vrtcu dolgoročna

perspektiva tudi za bodočnost. Izobrazba je zdravje.'

Torej ni potrebe, da bi se otroci že v vrtcu

učili tuje jezike?

'Dogaja se, da jih že v vrtcih učijo matematike, češ

da jim bo šlo potem v šoli bolje. Ampak za to ni nobene

potrebe. Nasprotno, tako učenje je zelo stresno. Pri

otrocih hočemo rezultate, in to čim prej. To je nesmisel.

Rezultate vzgoje lahko vidimo šele v odrasli dobi.'

Starši se trudijo, da bi svoje otroke vključili

v čim več aktivnosti. Je to smiselno?

'Ker starši hočejo pomagati svojim otrokom, jih vključujejo

v mnoge različne dejavnosti. Ampak ljudje, ki so

8 Waldorfske novice zima 2012


v življenju resnično uspeli, ki so kreativni, niso nujno

iz dobrih družin. Nasprotno, mnogi izhajajo iz zelo revnega

in nestimulativnega okolja. Otroci pogosto kompenzirajo

slabe razmere tako, da okrepijo svojo voljo.

Tako se izognejo terapiji, kajti živimo v kulturi, v kateri

moraš biti stalno na terapiji. Učitelji in psihologi

ves čas iščejo napake, zato moraš biti zelo odporen, da

uveljaviš svojo voljo.'

Kako so uspešni ljudje razvili svojo

kreativnost, če jih pri tem nista spodbujala

šola in domače okolje?

'Z igro. Po možnosti v samoti. Danes so starši zaskrbljeni,

če se otrok dve uri sam igra v kotu. Biti sam ni

enako kot biti osamljen. Ko si sam, se lahko bolj zbereš,

poglobiš, bolje ti deluje domišljija. Zato se moramo

vprašati, ali imajo otroci v vrtcu možnost za svobodno

igro ali pa vse aktivnosti potekajo po naprej določenem

programu.'

Svoboda pri igri dramatično upada. Danes

otroci ne smejo več sami ven, starši jih

vseskozi nadzorujejo ...

'To je zato, ker živimo v strahu. Starši se bojijo, da

bi otroka kdo zlorabil ali da bi padel z drevesa. Torej

ne sme plezati na drevo. Nikoli ne sme na stvari pogledati

s ptičje perspektive, ker bi lahko padel. Rešitev

je v svobodni igri. To je edina stvar, ki v življenju ni

programirana. Če kot odrasli ohranimo igrivost, smo

kreativni.'

David L. Brierley ima štirideset let izkušenj v

waldorfskem gibanju. Rojen je v Veliki Britaniji,

živi in dela pa na Norveškem. Njegova zasluga

je, da so dijaki iz srednjih waldorfskih šol na

Norveškem sprejeti neposredno na univerze,

brez mature. Leta 1981 je tam ustanovil tudi

univerzo za izobraževanje waldorfskih učiteljev.

Brierley zadnja leta veliko časa preživi v Sloveniji,

ki je postala njegova nova baza za delovanje

v južnoevropskih državah, predvsem v Španiji.

Tam prek fundacije, ki jo financira banka,

pomaga razpadajočemu državnemu šolskemu

sistemu.

Kaj je osnovna potreba otroka, ko začne

hoditi v šolo?

'Varnost. Če so otroci v prvem razredu navajeni na

določeno rutino in jim rečeš, danes pa bomo počeli nekaj

popolnoma drugega, vam zagotavljam, da bo mnoge

začel boleti trebuh. Če v prvem razredu učencem

poveš pravljico, mora imeti srečen konec. Pravljica je

lahko zelo razburljiva, junak se sooča z mnogimi ovirami,

ampak otroci vedo, da bo na koncu uspešen. Poročil

se bo s princeso in vladal kraljestvu.'

Starejšim učencem v waldorfski šoli

namesto pravljic pripovedujete biografije

znanih in uspešnih ljudi ...

'Res je. Pomembno je, da učenci vedo, skozi kaj so v

življenju šli ljudje, ki so uspeli.'

Za učenje je torej pomembna zgodba?

'Ne vedno. Učenje se začne z opazovanjem in poslušanjem.

Zgodovine se učimo prek zgodb in znanstvenih

dejstev. Vendar, če predavam na primer o francoski

revoluciji, je najpomembneje, da pri učencih vzbudim

radovednost in navdušenje. Snov se jih mora dotakniti.

To pa lahko dosežem le, če nagovorim njihova čustva.

Znati jim moram opisati dogodke tistega časa tako doživeto,

da bodo videli ljudi na ulicah, vonjali hrano in

vino tistega časa. Pričarati jim moram ozračje, pričakovanje

revolucije ... '

Potem si bo večina zapomnila tudi letnico?

'Natanko tako. Učimo se prek izkušenj, te pa si lahko

prikličemo v spomin le prek čustev, ki so shranjena v

naši podzavesti. Sicer je znanje mrtvo. Če se za izpit

naučimo vse na pamet, podatke že čez nekaj dni pozabimo.

Ni čustvenega okvira.'

Spomnimo se čustev, pa tudi učiteljev ...

'Seveda. Če je učitelj zmožen govoriti iz srca, potem za

učenca predstavlja avtoriteto. Sam se v razredu vedno

trudim ustvariti določeno vzdušje. V zadnjem obdobju

delam tudi z dementnimi starostniki. V ekipi so tudi

zdravniki. Ugotovili smo, da se dementnim ljudem, ki

ne morejo niti vstati iz postelje, stanje precej popravi,

če se spomnijo določenih dogodkov iz svojega otroštva.'

Kako jim prikličete spomin?

'Najlaže z glasbo. Če pacientu zapojemo pesem, ki jo

je v otroštvu znal na pamet, se pomladi. Mnogi lahko

spet sami vstanejo iz postelje. Zanimivo pa učinka ni,

če jim predvajamo posneto pesem. Zapeti jo mora človek.

Vidite, to je zelo podobno učenju v šoli in odnosu

med učiteljem in učencem. Posneta pesem ne deluje,

potreben je medčloveški odnos.'

Ali lahko učitelj ljubi vse učence v razredu?

'Z nekaterimi bo vedno imel poseben odnos, nekaterih

pa ne bo preveč maral. To je človeško. Pomembno pa

je, da se učitelj vedno vpraša, kdo je njegov učenec.

To vprašanje mu mora vedno odzvanjati v mislih. Vsak

učenec je edinstveno, neponovljivo bitje. Zato je učitelj

ves čas pozoren, opazuje učenca in išče njegove potenciale.

Zvečer razmišlja o tem, kdo je na primer Martina.

To je dober učitelj. Učence nosi v svojem srcu. Ni

nujno, da pozna odgovore na vsa vprašanja. Mora pa

vprašanja vedno nositi v sebi. To je ravno nasprotno

kot pri testih, kjer je odgovor vedno že vnaprej znan.'

Waldorfske novice, zima 2012 9


I z t u j e g a t i s k a

Prvo waldorfsko šolo je leta 1919 v Stuttgartu

ustanovil Emil Molt, lastnik tovarne cigaret Waldorf

Astoria. Tako kot mnogi drugi izobraženci v

času po prvi svetovni vojni je bil tudi Molt zaskrbljen

za prihodnost Nemčije in drugih evropskih

držav. Verjel je, da je z novimi oblikami izobraževanja

mogoče v otrocih nagovoriti njihov čut za

sočloveka in naravo. Temelje waldorfske pedagogike

je postavil Moltov prijatelj, znani filozof in

antropolog Rudolf Steiner.

Kako bi se obnesli, če bi vas postavili pred

razred v državni šoli?

'Odvisno, če bi razred učil ves čas. Veliko frustracijo

bi doživel, če bi učil le en predmet in bi se razredi ves

čas menjavali. V vsakem primeru bi po svojih najboljših

močeh deloval v skladu s svojim vrednotami. Trudil

bi se snov razložiti tako, da bi v določenem trenutku v

razredu zavladala popolna tišina. Saj poznate občutek,

ko v skupini zavlada čudovit mir, ko so vsi ganjeni. To

je trenutek ekstaze, ki pa ne more trajati, če bodo učenci

že naslednjo uro gledali risanke ali kaj podobnega.'

Vidite rešitev v spodbujanju kreativnega

mišljenja?

'Da. Pa tudi v vzgoji močnih, odpornih ljudi, ki ne

bodo potrebovali terapevtov. Zveni preprosto, ampak

ni.'

Lahko waldorfska šola nadomesti državni

šolski sistem?

'Zagotovo to ni naša ambicija. Vprašanje je, kako

bodo izbrali starši. Nismo organizacija ali dogma. Na

šolah imamo enako metodologijo, ampak skozi vrata

učilnice vedno vstopi učitelj, ne sistem. To poosebljanje

je v tehnološki dobi nujno. Sicer pa se waldorfska šola

trenutno najbolj širi na Kitajskem, ne v Evropi.'

Zakaj na Kitajskem?

'Razvoj je tam zelo hiter. Če mi živimo v strahu, so

oni polni upanja. Kljub temu se močno zavedajo, da

morajo v svojih otrocih vzgajati humanost, sicer bo mehurček

počil.'

Objavljeno v Primorskih novicah 19. 11. 2011

A good teacher knows the questions, but no answers

In Slovenia there are Waldorf schools in Ljubljana, Maribor, Celje and Radovljica successfully present for many years.

There are also many kindergartens, but not a single one in Primorska region. For David L. Brierley, one of the best experts

in the field of Waldorf pedagogy, this is not a problem as his ambition is not the rule of Waldorf schools and kindergartens

above the state ones. It is primarily about the awareness of the parents. They have to think over what are the educational values

they stand for, the initiative for the different schools and kindergartens has to come form them, says Brierley ...

Rudolf Grosse

Vaši učitelji noč in

dan premišljujejo

o tem, kakšna bo

vaša prihodnost

Besede Rudolfa Steinerja

maturantom prve waldorfske šole

Po maturi je naš razred prosil Rudolfa Steinerja za

nasvet, kakšen poklic in šolo bi lahko kdo izbral.

Pozneje je povedal, da ni bilo preprosto o tem

svetovati waldorfskim dijakom, saj waldorfska šola v njih

prebudi tako široko paleto interesov, da imajo ogromno

možnosti.

Tako smo se 10.aprila 1924, polni visokih pričakovanj,

zbrali v učiteljski zbornici na srečanju z njim. Sedemnajst

dijakov, osem deklet in devet fantov, je sedlo

okoli velike mize, ki je zasedala večino prostora, medtem

ko so učitelji sedeli ob strani. Vse nas je zajel nekak

občutek, ki ga ima človek pred velikimi življenjskimi

10 Waldorfske novice zima 2012


odločitvami, in vse oči so bile uprte v Rudolfa Steinerja,

ki je sédel na čelo omizja. Bila je popolna tišina, ko se

je z mirnim, polnim glasom obrnil na nas. Ker smo mi

sami prosili za ta sestanek, je menil, da naj bi najprej

povedali, kaj želimo, in najbolje bi bilo, če gremo kar

po vrsti, drug za drugim. Prosil je dekle, ki je sedelo

poleg njega, da začne. Zdaj smo začudeni prisluhnili

intimnemu pogovoru, ki se je razvil med njim in vsakim

dijakom – zelo resen, s sledjo humorja tu in tam.

Nasveti so pojasnjevalni in svetovalni. Najprej so dijaki

govorili o svojih načrtih za prihodnost. Steiner je

poslušal in nato dal svoj predlog, ki je bil lahko tudi

kritičen. Ko je neko dekle zelo tenkočutno govorilo o

svojem namenu, da bo študirala psihiatrijo, ji je to

močno odsvetoval. Rekel ji je, da psihiatrija še ni dovolj

napredovala, da bi razumela psihiatrične bolezni, zato

ni mogla razviti primerne metode zdravljenja. Trenutno

na tem ni mogoče ničesar narediti. Dekle bi se moralo

ukvarjati z znanostjo in študirati fiziko, kemijo in filozofijo,

da bi postala učiteljica teh predmetov.

Isti nasvet glede študija znanosti je dal tudi nekemu

drugemu dekletu. Neko dekle pa je hotelo postati

vzgojiteljica in vprašala ga je, kaj bi morala za to narediti.

Preprost stavek je osvetlil bistvo tega poklica.

Pomembno je, da te imajo otroci radi; vse drugo se bo

potem samo uredilo. Povedal je, da je podobno z bolniško

sestro, katere zmožnosti zdravljenja so odvisne od

tega, ali je osebnost, ki ji lahko pacienti zaupajo. Dovolj

močna mora biti, da bo prenašala egocentričnost

bolnih ljudi in se nikoli ne bo utrudila ter se naveličala

opravljati svoje delo.

Ko je neko dekle povedalo, da namerava svoje življenje

posvetiti umetnosti, slikanju in kiparjenju, jo je v

tem močno podprl. In po končanem študiju mora kot

umetnica delovati v novem Goetheanumu v Dornachu.

Nekateri so dobili zelo kratke napotke, na primer dva

fanta: prvemu je svetoval, da se mora podati v poslovno

kariero in postati rokodelec. Drugi je želel postati

arhitekt. Na moje začudenje mu je to mirno odsvetoval

in ga poskušal navdušiti nad strojništvom. Kar danes

manjka, je rekel, so estetsko oblikovani stroji. Oblika

stroja je bila v celoti podrejena njegovi funkciji, na lepoto

se tukaj ni mislilo. Centralna Evropa bi še posebno

morala zbuditi ta impulz. Ni prišel iz zahoda,

vendar bi se zahod lahko potem iz tega nekaj naučil.

Pomembno je, kako zgleda stroj, kot je na primer vlak.

Biti mora lep. Morali bi se naučiti biti pozorni na to in

pri oblikovanju strojev delati iz čuta za lepoto.

Rudolf Steiner, ki je zdaj stal, je zaključil to mentorsko

srečanje - ter tako ostale dijake prepustil njihovim

vprašanjem glede njihovega nadaljnjega izobraževanja,

ki naj bi postala na srečanju pol leta kasneje še bolj

konkretna, z besedami: 'Zdaj zapuščate šolo, toda ponovno

se bomo srečali čez pol leta. Vsak od vas bo lahko

takrat poročal, kako mu je v tem času šlo. Spomin

na vašo šolo vas bo spremljal skozi življenje, ki je pred

vami, in če boste kasneje v življenju prišli do točke, ko

boste doživeli neuspeh, ko boste sami in ne boste znali

dalje, ko boste iskali pomoč, bo duh vaše šole stal ob

vas, vam položil roko na ramo in vam dal nasvet in tolažbo.

Prosili ste za verz in tukaj sem ga napisal.' Počasi

je prebral verz in sprejemali smo ga z največjo mero

notranje pozornosti. Rekel je, da moramo ta verz vzeti

v naša srca in o njem premišljevati. Nato nam je zaželel

lep dan in srečni in pomirjeni smo zapustili prostor,

ker se bomo vedno lahko srečali in posvetovali z njim.

Zaradi njegovega vodenja, ki je bilo precej oprijemljivo,

sem začutil globoko notranje zaupanje.

Pred tem pomembnim mentorskim trenutkom z njim

je imel ob zaključku šolskega leta, 27. marca 1924, eno

svojih pomembnih predavanj. Dijaki, ki smo bili pred

tem, da zapustimo waldorfsko šolo in gremo na univerze,

na poklicno urjenje ali direktno v poklic, smo

bili polni vprašanj glede prihodnosti. Občutili smo tudi

pritajeno bolečino, saj je bilo to zadnjikrat, da smo bili

tako družinsko del tistega, kar je postalo naš duhovni

dom, del pristnega, humanega šolanja. Steinerjeve besede

slovesa so bile kot darilo, ki bo večno. Naslednji

stavki so za vedno vtisnjeni v moj spomin: 'Vaši učitelji

noč in dan premišljujejo o tem, kakšna bo vaša prihodnost.

Rečem lahko, da bo čez deset ali dvajset let še

veliko hujše, kot je bilo v teh težkih časih, ki smo jih

preživeli in jih doživljamo zdaj. Globoka žalost človeku

zatemni dušo, ko pomisli na veliko trpljenje, ki ga prihodnost

namenja človeštvu. Tudi učiteljem je težko, ko

vas morajo zdaj pustiti iz šole, vendar jim bo vir velike

moči, če bodo videli, kako se boste izkazali kot pošteni

ljudje.' To so bile njegove ključne besede. Globoko zamišljen

sem se po tem srečanju vračal domov in v mislih

ves čas izračunaval: 'Zdaj je leto 1924; čez deset let

se bo pisalo leto 1934, čez dvajset let 1944. Star bom

med 30 in 40 leti in bom moral preživeti zgodovinsko

obdobje, ki bo bolj strašno od vsega, kar sem doživel

do sedaj.'

Prvega septembra se je ves razred spet zbral na waldorfski

šoli. Rudolf Steiner se še ni vrnil iz Anglije. Odločili

smo se mu napisati pismo, da mu povemo, da

smo čakali nanj, kot je bilo dogovorjeno; da mu želimo

povedati, kaj smo doživeli in ga prositi za njegove nasvete

glede nastale situacije. Pisali smo takole:

Waldrofska šola Stuttgart, 1.september 1924

Dragi dr. Steiner!

Ko smo se imeli ob zaključku našega šolanja na waldorfski

šoli čast srečati z vami, ste predlagali, da se, potem

ko bomo odšli v svet, ponovno vrnemo. To se je zdaj

zgodilo, skoraj celoten 12. razred je tukaj v Stutgartu in

upamo, da bomo lahko ponovno govorili z vami in našimi

učitelji. Naše izkušnje vmesnega obdobja, nas silijo, da

pridemo sem.

S hvaležnim spoštovanjem, 12. razred

Waldorfske novice, zima 2012 11


Konferenca naslednji dan, ko smo srečali dr. Steinerja

in dr. Wegmanovo, je bila po našem mnenju začetek

serije teh srečevanj. Rudolf Steiner sam je rekel takole:

'Od zdaj dalje prihajajte vsako leto ob tem času na šolo

in povejte svojim učiteljem, kaj ste doživeli. Potem vam

bodo učitelji predavali o tem, kar so v tem času odkrili.

Tako bo nastalo nekakšno nadaljnje izobraževanje

v duhu waldorfske šole.' Videti je bilo, da so Rudolfa

Steinerja zelo zanimalo, kaj smo imeli povedati o svojih

izkušnjah. Posebno, ko je nekdo izmed nas govoril

o tem, da dela v tovarni, o svojih odnosih z delavci, o

njihovem začetnem nezaupanju in zadržanosti, ki sta

sčasoma izginila in dala mesto odkritemu pogovoru.

Steiner je rekel, da bi morali še posebno waldorfski dijaki

poskušati najti takšne vrste kontakt, vendar da je

za to potrebno, da je človek do delavcev odkrit. Za to

je potreben čas, potrpežljivost in vedno nove izkušnje.

Glede študija medicine je rekel, da ta področja ne

smemo zanemariti zato, ker duhovno niso tisto, kar naj

bi bila; in da je enako s tehnologijo. Rekel je: negovanje

bolnikov je težek poklic, saj ima medicinska sestra

opravka z ljudmi, ki so pogosto muhasti in samoljubni,

duševno in duhovno. Bistvo tega poklica je neke vrste

žrtvovanje, na katerega naj bi človek gledal kot na notranji

razvoj. Dobra medicinska sestra, kot tudi vzgojiteljica

v vrtcu, naj ne bi vedela, zakaj ima rada paciente

ali otroke. Pomembno je razpoloženje, ki ga izžareva.

Ti njegovi komentarji so bili podobni tistim, ki smo jih

slišali na našem prvem srečanju.

Nato je dal nasvet študentu, ki se je hotel podati v

posel. Pomembno je, da si pridobi temeljito praktično

znanje in razvije prisotnost duha. Vedeti mora,

kako deluje svetovna trgovina, ki jo lahko študira v

njeni najčistejši obliki v Angliji ali Ameriki. Je precej

neprijetno, ampak poučno. Za razvoj gospodarskega

življenja v centralni Evropi se lahko veliko naučimo, če

preučujemo izkušnje in podjetja, ki so jih uvajali veliki

trgovski narodi. Ne zato, da bi jih posnemali, ampak da

bi jih bili zmožni jasno videti.

Še mnoge druge stvari je komentiral, na primer, obči

pedagoški pomen za mladostnike tistega časa. Pomembno

je, da na vzgojo gledamo kot na umetnost. To

ni znanost in takoj, ko so jo sestavili v sistem, je bilo

začutiti znake dekadence, kajti takšna pedagogika ni

nič več vedela, kako in kaj z mladostniki.

Na koncu nas je še enkrat spomnil na verz, ki nam ga

je dal, in nas prosil, da delamo z njim še z večjo intenzivnostjo

kot prej.

Naj na poti skozi življenje

spet sije vse tisto,

kar je bilo v mladosti

posajeno v srce,

kot pečat iskrene človečnosti.

Naj bo v globini spomina

močno vse tisto,

kar je duša odkrila

skozi srce,

pod duhovnim vodstvom

tistih sil, ki učijo za življenje.

Verz, ki ga je Rudolf Steiner dal maturantom

Waldorfske šole v Stuttgartu. April 1924

Iz Waldorf Today.

prevod: Marina Nuvak

Your Teachers Think Day and Night What Your Future Will Be Like

Rudolf Steiner’s Words to the First Waldorf School Graduates

After our graduation, our class asked Rudolf Steiner for advice about what professions and trainings we might

choose. Some time later he said that it was not easy to advise a Waldorf student on this because Waldorf

schooling would have awakened such a wide range of interests that he could see many possibilities.

We gathered on April 10, 1924, filled with the highest

expectation in the teachers’ room, for this requested

meeting. Seventeen students, eight girls and nine boys,

sat around the big table that took up most of the room,

while our teachers were sitting along the walls. A kind of

feeling took hold of us all, as one experiencesbefore making

important life decisions, and all eyes were directed

toward Rudolf Steiner who had taken his seat at the

12 Waldorfske novice zima 2012

head of the table. It was very quiet when he addressed

us in hiscalm, full voice. As we had asked for this gathering,

he said, we should now say what we had in mind,

and it would be best if we spoke one after the other. He

asked the girl closest to him to begin. We now listened

with amazement to the intimate dialogue that developed

between each pupil and Rudolf Steiner—very factual, almost

sober, with a hint of humor here and there.


V z g o j a o t r o k a

dr. Aric Sigman

Vpliv zaslonske

tehnologije na

otroke 2. del

Kardiovaskularne bolezni

Skupna ameriško-evropska raziskava je ugotovila, da

je čas pred TV zaslonom povezan s povišanim krvnim

pritiskom (hipertenzijo) pri otrocih. Raziskovalci verjamejo,

da je tveganje lahko takojšnje in ni le pokazatelj

kasnejših problemov.

Študija otrok, ki so že bili pretežki, je pokazala, da sta

resna debelost in dnevni čas pred televizijo pomembna

neodvisna napovednika visokega pritiska pri teh otrocih.

Otroci, ki so dnevno gledali televizijo 2 do 4 ure,

je bilo 2,5 krat večje tveganje za visok pritisk kot tisti,

ki so jo gledali manj kot 2 uri. Pri otrocih pa, ki so jo

gledajo več kot 4 ure na dan, je 3.3 x več možnosti za

visok krvni pritisk.

Tudi španska raziskava je pokazala, da obstaja povezava

med gledanjem televizije in tveganjem za kardiovaskularne

bolezni. Krvna analiza pri mladostnikih, ki

pred televizijo preživijo več kot 3 ure na dan, so odkrili

občutno manj ugodno razmerje med nivojem holesterola,

glukoze, polipropilena A1. Opazili so tudi negativni

vpliv gledanja televizije na obseg pasu.

Slika se prikazuje skozi daljše obdobje raziskovanja.

Raziskava, ki so jo opravili na univerzi v Otagu, Nova

Zelandija in je bila objavljena v reviji The Lancet, je

na primer pri 1000 otrocih več kot 26 let proučevala

povezavo med navadami glede gledanja televizije in

njihovim zdravjem. Odkrila je, da so otroci v starostjo

med pet in 15 let, ki so televizijo gledali več kot dve

uri na dan, v kasnejših letih razvili pomembne znake

zdravstvenega tveganja. Raziskava je prišla do zaključka,

da je ne glede na druge dejavnike, 15 % primerov

zvišanega holesterola, 17 % debelosti in 15 % slabega

kardiovaskularnega stanja povezanih z gledanjem televizije

mnogo let pred tem, ko so bili ti odrasli še otroci.

Smrtnost

Mnoge nove raziskave so odkrile povezavo med gledanjem

televizije in predvideno življenjsko dobo. Raziskava,

ki je sledila okoli 9 000 ljudem, starejšim od 25 let,

je odkrila, da se z vsako nadaljnjo uro gledanja televizije

na dan za 18 procentov poveča smrtnost zaradi težav

s srcem ter za 11 procentov poveča zaradi različnih

drugih vzrokov. Tisti odrasli, ki so gledali televizijo več

kot 4 ure na dan, so imeli 80 % več možnosti, da umrejo

zaradi kardiovaskularnih bolezni kot tisti, ki so jo

gledali 2 uri ali manj, in 46 % več možnosti, da umrejo

zaradi različnih drugih vzrokov. Ugotovitve so bile neodvisne

od tega, ali je bila oseba preveč debela, kar je

kazalo na to, da gledanje televizije nezdravo vpliva na

sladkor in maščobe v krvi.

Sporočilo raziskav je preprosto. Zmanjšanje gledanja

televizije lahko občutno zmanjša tveganje za diabetes,

bolezni srca in prezgodnjo smrt.

Raziskovalci vse bolj verjamejo, da medicinsko ni isto,

ali sedimo v brezdelju ali pred TV zaslonom, ter da je

potrebno to dvoje proučevati ločeno, saj bi utegnilo biti

oboje pomembno za razvoj in preprečevanje kardiovaskularnih

bolezni.

Fizična pripravljenost

Gibčnost in mišična pripravljenost otrok je v zadnjih

10 letih znatno upadla. Študija, ki je bila pred nedavnim

objavljena v reviji Acta Pediatrica, je odkrila, da

je moč rok pri desetletnikih upadla za 26 procentov.

Znanstveniki poročajo, da so telesa otrok zdaj sestavljena

iz več maščobe in manj mišic in da je zelo verjetno,

da je vzrok temu sedenje pred televizorjem ali

igranje računalniških igric.

Nekateri raziskovalci menijo, da je potrebno čas pred

zaslonom in pomanjkanje fizične aktivnosti obravnavati

ločeno. Evropska študija o mladih je odkrila, da sta

gledanje televizije in fizična aktivnost neodvisno druga

od druge povezani s tveganjem za presnovo otrok in ju

je zato potrebno pri preventivnih ukrepih obravnavati

ločeno.

Obetavna raziskava iz katedre za javno zdravje na

univerzi Cornell je nakazovala, da obstaja močno naravno

nasprotje med časom pred zaslonom in fizično

Waldorfske novice, zima 2012 13


aktivnostjo in da bi otroci, če bi jim omejili čas pred zaslonom,

spontano postali fizično bolj aktivni, ne da bi

starši za to karkoli naredili. Mnenje, da morajo odrasli

nekaj narediti za otroke ali z njimi, ker sicer ne bodo

aktivni, ne drži. Da se fizična aktivnost pojavi spontano,

lahko vidimo v mnogih deželah po svetu, kjer imajo

otroci le malo ali sploh nimajo dostopa do ekranskih

medijev.

Možgani

Medtem ko vlada mnenje, da je igranje računalniških

igric bolj stimulativno kot pasivno gledanje risank, pa

dokazi kažejo, da je tudi ta interaktivna tehnologija povezana

z omejeno nevrološko aktivnostjo. Študija, ki

je primerjala razlike v možganskem pretoku krvi pri

otrocih, ki so igrali računalniške igrice, in tistimi, ki so

delali zelo preprosto, ponavljajoče se seštevanje enomestnih

števil, je na primer odkrila, da so v primerjavi

z delovanjem možganov pri računski stimulaciji, računalniške

igrice stimulirale le aktivnost v tistih delih

možganov, ki so povezani z vidom in gibanjem. Enostavno

seštevanje pa je aktiviralo celotno področje leve

in desne možganske poloble, česar pri igranju računalniških

igric ni bilo. Odkritje je Svetovno združenje

nevrologov opisalo takole: računalniške igrice zavirajo

proces razvoja frontalnega dela možganov in pri otrocih

prizadenejo zmožnost nadzora asocialnih elementov

obnašanja ... alarmantno je, da so računalniške igrice

zavrle razvijajoči um. (Kawashima, 2001).

Zanimivo je, da je neka nova študija v medicinski reviji

Pediatrics raziskovala vpliv le nekaj minut gledanja

risank na televiziji na intelektualne funkcije frontalnega

dela možganov pri štiriletnikih. Te prefrontalne

zmožnosti imenujemo otrokove zmožnosti delovanja,

ki podpirajo ciljno vedenje, vključno s pozornostjo, delovnim

spominom, zmožnostjo zadrževanja, reševanje

problemov, samokontrole in odloga zadovoljitve. Zmožnost

delovanja je tista, ki jo vedno bolj prepoznavajo

kot ključ do pozitivnega socialnega in kognitivnega

funkcioniranja in je močno povezana z uspehom v šoli.

Ugotovili so, da ima le 9 minut gledanja risanke, kjer

se vse dogaja zelo hitro, takojšnji negativni vpliv na

zmožnost delovanja štiriletnikov ... česar bi se morali

starši majhnih otrok zavedati. (Lillard Et Peterson

2011).

Pri mladoletnikih, ki preživijo prekomerno časa na internetu,

nekateri jih imenujejo računalniške odvisnike,

so globoko v možganih odkrili mnoge strukturne spremembe.

Trinajst raziskovalcev iz sedmih ustanov je odkrilo,

da so bila mnoga področja v možganih teh mladostnikov

pri nekaterih celo 10 do 20 procentov manjša.

Poleg tega se je zdelo, da se je površinska možganska

snov krčila v skladu z dolžino internetne odvisnosti.

Študija je tudi namigovala, da bi to možgansko krčenje

lahko imelo negativne učinke, kot je zmanjšano zadrževanje

neprimernega obnašanja in zmanjšana usmerjenost

k cilju (Yuan e tal 2011). Nova študija pa je še

bolj natančna. Poroča o 'zelo razširjenih redukcijah' v

stanju in velikosti možganskih celic v 'važnejših povezavah

bele snovi ... v vseh delih možganov, vključno z

orbito-frontalno belo snovjo ... ' (Lin e tal, 2012).

Motnje spanja

Vedno več raziskav je odkrilo, da otroci danes manj

spijo, kot so prejšnje generacije in imajo več težav s

spanjem. Pri različnih starostnih skupinah, vse od dojenčka

do odraslih, so odkrili pomembno zvezo med izpostavljenostjo

televiziji in težavami s spanjem.

Študija 2068 otrok je odkrila, da je gledanje televizije

med otroci do drugega leta povezano z nerednim spanjem.

Druga študija 5 do 6 letnikov je odkrila, da sta

aktivno gledanje TV in pasivna izpostavljenost povezana

s krajšim spanjem in splošnimi spalnimi težavami.

Še več, pasivna izpostavljenost televiziji več kot dve uri

na dan je bila močno povezana s težavami s spanjem.

Sprožilec avtizma?

Avtizem je kompleksna motnja, za katero menijo,

da ima genetske osnove, ki pa jih je mogoče sprožiti

z drugimi dejavniki. Študija na Cornell univerzi zdaj

nakazuje, da je lahko zgodnje gledanje televizije takšen

sprožilec avtizma. (Waldmann e tal 2006, 2008).

Motnja pozornosti

Zaslonska tehnologija je povezana s spremembami

v razvoju otrokovega sistema pozornosti. Raziskava s

2500 otroki, objavljena v reviji Pediatrics, je proučevala,

ali je zgodnja izpostavljenost televiziji v kritičnem

obdobju razvoja možganov lahko povezana s kasnejšimi

motnjami pozornosti. Odgovor je pritrdilen.

Čeprav je za ADHD motnjo lahko delno kriva dednost,

pa je bilo, kljub mnogim desetletjem raziskovanja, zelo

malo misli namenjenih potencialni pomembni vlogi, ki

bi jo zgodnje otroške izkušnje lahko imele na razvoj

motnje pozornosti. Raziskovalci so se spraševali, ali

obstaja povsod prisoten okoljski dejavnik, ki nekatere

otroke navede k temu, da razvijejo ADHD. Ugotovili

so, da je zgodnja izpostavljenost televiziji povezana z

motnjami pozornosti v sedmem letu, ki je združljiva z

diagnozo ADHD. Otroci, ki so gledali televizijo v prvem

in tretjem letu starosti, so imeli pomembno povečan

riziko, da se pri njih do sedmega leta razvije takšna

motenja pozornosti. Za vsako uro gledanja televizije, se

je za 9 procentov povečala motnja pozornosti. (Christakis

et al., 2004).

Neka novejša raziskava je odkrila kasnejšo motnjo

pozornost pri otrocih, ki so povprečno dolgo gledali televizijo,

ko so bili starejši od 5 let. Ta študija je bila

prva, ki je raziskovala možne dolgoročne povezave med

gledanjem televizije v otroštvu med 5. in 11. letom starosti

ter motnjami pozornosti v adolescenci. Simptomi

so vključevali kratkoročno pozornost, slabo koncentracijo

in lahkotno odvrnitev pozornosti.

14 Waldorfske novice zima 2012


Študija je zaključila: 'Gledanje televizije v otroštvu je

povezano z motnjami pozornosti v adolescenci, neodvisno

od zgodnjih motenj pozornosti in drugih motenj.

Ti rezultati podpirajo hipotezo, da lahko gledanje televizije

v otroštvu vpliva na razvoj motenj pozornosti ter

nakazujejo, da so ti vplivi lahko dolgotrajni.' (Landhuis

et al., 2007).

Druga raziskava otrok med 14. in 22. letom starosti je

tudi zaključila, da 'je lahko pogosto gledanje televizije v

času adolescence povezano z nevarnostjo, da se razvije

motnja pozornosti, učne težave in slabši dolgotrajni

učni rezultati. Pri mladih, ki so pri povprečni starosti

14 let gledali televizijo eno ali več ur na dan, je bilo več

nevarnosti, da slabo opravljajo domače naloge, imajo

slab odnos do šole, slabe ocene in dolgoročen akademski

neuspeh. Pri mladih, ki so televizijo gledali tri ali

več ur na dan, pa je bilo za to največ verjetnosti. Poleg

tega so ti imeli veliko manj možnosti, da zaključijo visoko

šolo. (Johnson et.al., 2007).

Nedavna longitudinalna študija, objavljena v reviji

Pediatrics, je pri ocenjevanju pozornosti vključila izpostavljenost

računalniškim igricam ter razširila starostni

razpon na mlade od 8-24 let starosti. Vendar so se

rezultati zdeli nespremenjeni. 'Tako gledanje televizije

kot igranje video igric je povezano s kasnejšim porastom

motenj pozornosti v otroštvu ... pozni adolescenci

in zgodnji odraslosti ... Asociacije med zaslonsko tehnologijo

in motnjami pozornosti so bile podobne, ne

glede na tip tehnologije (televizija, video igrice) ali starost

(srednje otroštvo ali pozna adolescenca/zgodnja

odraslost). (Swing et al., 2010).

Multimedijsko delo

Predpostavka, da naj bi se otroci čim hitreje naučili

uporabljati oboje, televizijo in računalnik obenem, je

neutemeljena. Če jim jih predstavimo prezgodaj, jim

lahko celo škodujemo.

To delo zahteva:

• konstantne preklope pozornosti

• malo trajne pozornosti (koncentracije)

• dogaja v vse mlajšem obdobju.

Večina otrok ima danes v svoji sobi več kot en zaslon,

in tudi z enim pogosto preklapljajo med mnogimi

kanali, kar vodi k vprašanju, kakšni so sploh učinki

multimedijskega dela:

Slikanje možganov je razkrilo, da takšno delo aktivira

drugo področje v možganih (striatum), kot če se učimo

posamezno stvar, kar je pomembna ovira pri učenju.

(Foerde e tal., 2006) Učenje ob prižganem televizorju

je manj učinkovito in povzroči, da je tisto, kar se

uspemo naučiti, manj uporabno. Domača naloga nam

lahko vzame 50 procentov več časa. Nevroznanstveniki,

ki so opravili to raziskavo, opisujejo dobre plati

multimedijskega dela kot 'mit. ... Opozarjanje v smislu

upočasnjevanja je izjemno močno – presenetljivo tudi,

da ... ne boste mogli prav res nikoli premagati prirojene

omejitve možganov pri procesiranju podatkov v času

multimedijskega dela' (Myers, 2006). Študija o multimedijskem

delu, ki so jo vodili na stanfordski univerzi

in je bila objavljena v zapiskih Nacionalne akademije

znanosti, je primerjala skupine mladih ljudi, za katere

so ocenili, da so bodisi 'težko' ali 'lažje' obremenjeni

z multimedijskim delom. Ironično je, da so odkrili

'presenetljive izsledke, da so imeli tisti, ki so bili težko

obremenjeni s tem delom, slabše rezultate. Eden od

raziskovalcev je komentiral: 'Šokantno odkritje te raziskave

je, da so bili tisti, ki so bili težko obremenjeni

z multimedijskim delom, pri vsem, kar se je tega dela

tikalo, zelo slabi.' (Ophir et al., 2009).

Predstava, da so otroci, ki odhajajo iz osnovne šole,

vse bolj in bolj inteligentni ter sposobni, je ob teh neprijetnih

odkritjih prav tako postavljena pod vprašaj.

Potem ko so raziskali določen obseg kognitivnega razvoja,

so raziskovalci zaključili, da ' danes 11-letnik

zna toliko, kot je pred 30 leti znal 8 ali 9-letnik ... '

Upad so delno pripisali vse večji uporabi računalniških

igric. Otroci, posebno fantje, se več igrajo v virtualnem

svetu kot zunaj z orodjem in drugimi stvarmi ... (Shayer

2006).

Zdaj pa poročajo tudi o padcu zmožnosti razmišljanja

na višjem nivoju med adolescenti: 14-letniki so danes

na stopnji mišljenja 12-letnikov pred 30 leti. Polovico

toliko 14-letnikov kaže zdaj višji nivo (interpretativnega)

mišljenja v nasprotju s hitrim (deskriptivnim) mišljenjem.

Raziskovalci menijo, da se je vse v zadnjih

30 letih pospešilo. Gre za hitre reakcije, toda na bolj

površinskem nivoju ... SMS-sporočila in računalniške

igrice se tičejo bolj hitrosti in takojšnjih zadetkov, kot

pa globokega in detajlnega načina ravnanja z informacijami.

(Shayer Et Ginsburg, 2009).

Učni uspeh

Gledanje televizije pri otrocih do 3. leta starosti je

spoznano, da škodljivo vpliva na sposobnost učenja

matematike, bralnega znanja in razumevanja v kasnejšem

otroštvu. Poleg tega, da se zaradi gledanja televizije

umikajo vzgojne in igralne aktivnosti, lahko ta

poškodba zaradi vidnega in slušnega učinka televizije,

dejansko vpliva na otrokove hitro razvijajoče se možgane

(Zimmermann and Christakis, 2005). longitudinalna

26-letna študija, ki je sledila otrokom od rojstva, je

zaključila, da je 'gledanje televizije v otroštvu in adolescenci

povezano s slabim učnim rezultatom do 26.

leta starosti. Zgodnja izpostavljenost televiziji ima lahko

dolgoročne nasprotne posledice na učene rezultate

in kasnejši socialno-ekonomski status ter blaginjo.'

Avtorji opisujejo povezavo količinskega odziva med količino

gledanja televizije in slabšanjem učnih rezultatov,

kar ima 'biološko verjetnost'. Občutni dolgoročni

učinki so se pojavili celo pri tako imenovanih skromnih

nivojih gledanja televizije: med eno in dvema urama na

Waldorfske novice, zima 2012 15


V z g o j a o t r o k a

dan. Zaključili so tudi, da je splošna izobraževalna vrednost

gledanja televizije nizka. ... Ta odkritja nudijo le

malo podpore hipotezi, da je majhna količina televizije

koristna.' (Hancox et al., 2005).

Kanadski raziskovalci so vodili raziskavo, ki je pregledovala

tedensko izpostavljenost televiziji pri 29 in 53

mesecev starih otrocih in njihovo kasnejšo akademsko,

psihološko in fizičnim počutjem pri desetih letih. Med

mnogimi negativnimi asociacijami, ki so jih odkrili, da

vsaka dodatna ura televizije pri 29 mesecih pomeni

(mnogo let kasneje) 7 % in 6 % slabše sodelovanje v

razredu in dosežke pri matematiki ... Višji nivo zgodnje

izpostavljenosti televiziji pa napovedujejo manj k cilju

orientirano, vztrajno in avtonomno učenje v razredu. ...

zgodnje izpostavljanje televiziji spodkopava pozornost

... bi lahko na koncu pospešilo nevarnost večje pasivnosti

namesto aktivnosti v učnem procesu.' (Pagani e

tal., 2010).

prevod: Marina Nuvak

The Impact Of Screen Media On

Children

Cardiovascular Disease

A

joint American-European study has identified TV

screen hours as being associated with increased

blood pressure (hypertension) in children. The

researchers believe that the ‘risks may be immediate and not

just indicative of potential future problems’ (Martinez-Gomez

etal 2009).

BA previous study in the American Journal of Preventive

Medicine looked at children who were already overweight

and found that the ‘severity of obesity and daily TV time

were significant independent predictors’ of high blood pressure

in these children. Children watching 2 to 4 hours of

TV a day had 2.5 times the likelihood of having high blood

pressure compared with children watching 0 to less than

2 hours. While those children watching 4 or more hours of

TV were 3.3 times more likely to have high blood pressure.

(Pardee et al 2007).

Irena Zagorc

Likovnost kot

možnost terapije

“Kaj je to likovna terapija?“ me ponavadi sprašujejo

začudeni obrazi, ko jim povem s čem se ukvarjam.

Likovna terapija je v Sloveniji resnično ena

manj poznanih oblik pomoči otrokom, mladostnikom in

odraslim, vendar izjemno cenjena v tujini in zelo vredna

predstavitve tudi na slovenskem področju.

Tudi sama sem se z likovno terapijo srečala šele med

študijem waldorfske pedagogike; v trenutku je mojo pozornost

ujela zanimiva besedna kombinacija. Skozi leta

ukvarjanja z likovno umetnostjo, mi je bila terapevtska

moč likovnosti na intuitivni ravni vedno poznana, vendar

v zavedno jo je dvignilo šele to prvo srečanje z izrazom

likovna terapija. Globok smisel te besedne zveze,

ki sem ga začutila, mi je vzbudi interes, ki se je po letih

študija in prakse v Nemčiji ter dela v Mehiki sprevrgel

v predano ljubezen do mojega poklica.

Kot se lahko začuti že v izrazu samem, gre za hibrid

dveh dejavnosti, ki druga drugi dajeta podporo in se

medsebojno bogatita. Zgodovinsko gledano je človeštvo

sprejelo likovnost v terapevtsko religiozne namene.

Tako je že jamski človek risal po stenah svojega prebivališča,

in sicer ne dogodke, ki so se že zgodili, temveč

dogodke, ki si jih želi v prihodnosti. Likovni izraz

je tako uporabljal kot neke vrste meditacijo za ugoden

izzid lova v prihodnosti. Likovni in glazbeni izraz sta

imela izjemno pomembno vlogo in bila široko uporabna

v šamanskih obredih zdravljenja (tako za zdravilca

kot zdravljenega) že tisočletja pred rojstvom moderne

psihologije.

Likovnost v terapiji pa je doživela priznanje tudi v moderni

psihologiji; uporablja se predvsem v diagnostične

The Spanish National Research Council has found a link

between ‘TV viewing andCardiovascular Disease Risk Factors

in Adolescents’. After analysing blood tests, those adolescents

watching more than 3 hours per day were found to

have ‘significantly less favourable’ levels of HDL-cholesterol,

glucose, apolipoprotein A1, and overall cardiovascular disease

risk scores. The researchers also observed a ‘negative

influence of TV viewing on waist circumference.’ (Martinez-

Gomez 16 D Waldorfske et 2010). novice zima 2012


Va b i l o

namene, če se spomnimo tolmačenja prostih asociacij

na tintne madeže, ki jih je uvedel že sam oče moderne

psihologije S. Freud, pa do sodobnih analiz likovnih

vaj, kot so nariši človeka (DAP), hiša-drevo-človek in

podobne. Različne veje psihologije uporabljajo likovni

izraz kot možnosti dostopa do nezavednega, kar lahko

razkrije nove aspekte in prinese nova spoznanja o

pacientu/klientu.

Likovna terapija pa se v nasprotju z verbalnimi terapijami

ukvarja z likovnostjo kot primarnim terapevtskim

procesom. To pomeni, da je likovni izraz kot diagnostično

sredstvo le en aspekt likovnega izražanja.

Pri likovni terapiji gre torej za več kot le lov po nezavednem,

saj se spoznanja, ki pridejo na dan, umestijo

skozi terapevtski proces. Ta poteka pretežno skozi medij

likovnih umetnosti (risanje, slikanje in plasticiranje).

Terapevtski proces vodi likovni terapevt, ki je vešč

uporabe različnih likovnih tehnik, materialov in vaj za

dosego terapevtskih ciljev. Lahko bi rekli, da likovni

terapevt skozi izbor vaj manipulira terapevtski učinek

in usmerja pacienta/klienta proti razrešitvi problema.

Pri tem likovna terapija vzpodbuja osebnostni razvoj

v smeri kreativnega in samostojnega pristopa k reševanju

problemov.

Likovna terapija je v tujini priznana kot del sodobne

medicine in je še posebaj iskana na področju pomoči

otrokom in mladostnikom. Zahvala gre temu, da likovna

terapija dela izključno z načinom komunikacije, ki

je otroku najbližji, torej likovno komunikacijo. Na ta

način otroku ostanejo v zavesti doseženi terapevtski

dosežki, ne pa tudi sam terapevtski proces, ki pri verbalnih

terapijah ponavadi ostane v spominu kot zunanja

intervencija.

Ker likovna terapija v Sloveniji nima podpore kliničnega

sektorja, bo v prihodnosti gotovo doživela rojstvo

v zasebnem sektorju, saj s svojo učinkovitostjo, hitrimi

delovanjem in celostnim pristopom predstavlja kakovostno

rešitev za vse tiste, ki se ne počutijo udobno z

verbalnim izražanjem ali pa bi enostavno radi pristopili

k svojim problemom na nov in ustvarjalen način.

Sarah Kane

Srednjeveške

božične igre danes?

Staromodne, kmečke igre o božičnem prazniku

v letu 2012? Ali niso te le sentimentalen del

zgodovine? In ko jih danes izvajamo, ali ne

povzdigujemo zgolj evropsko kulturno dediščino? Ali v

današnjem času ne potrebujemo na odru čisto drugačne

igre?

To zadnje vprašanje zveni precej logično, saj živimo v

času, ko pereča vprašanja nujno kličejo po odgovorih.

Presenetljivo pa je, da božične igre iz Oberuferja ponujajo

odgovore na ta vprašanja; in ko jih bomo razumeli,

bodo ne le zadovoljile človeški intelekt, ampak tudi jasno

nagovorile človeško srce.

Igre so bile napisane pred več kot 700 leti. Zrasle so

iz starodavne modrosti, ki je izvirala iz misterijev. To

je modrost, v kateri se skriva duhovni izvor ljudi in ki

ima sama po sebi neko večno nespornost. Danes lahko

antropozofija ljudem 21. stoletja pomaga razumeti

globlje skrivnosti, ki se navezujejo na ljudi, o katerih te

igre pripovedujejo.

prevod: Marina Nuvak

Vrnitev k duhovnosti

Igra 'O svetih treh kraljih' je igra, ki nas popelje iz

sveta duševnega v svet duha. Pokaže nam pot, ki našim

močem spoznanja nudi možnost, da se povrnejo k

duhovnemu, tako kot nam 'Igra o rojstvu Kristusa' daje

možnost prečiščenja ljubezni.

Čisto na začetku igre kralj Melhior, zlati kralj, izgovori

nekaj zelo skrivnostnega. V trenutku, ko zagleda

betlehemsko zvezdo, reče: 'Wie Venus mit der sunna

consomaniert, ... .'

'Consomaniert' je beseda, ki označuje astrološki pojav

konjunkcije. To je sovpadanje planeta Venere, ki

predstavlja ljubezen, s Soncem, ki je nosilec kozmične

modrosti in spoznanja. Tri kralje pa prepoznamo v igri

kot nosilce tistih sil, ki v človeku delujejo kot mišljenje,

čutenje in volja. Te sile pa potrebujejo vodnika, to je

človekov 'višji jaz'. Tega v igri predstavlja zvezda Jezusa

Kristusa (nemško Jesus Christus: prva črka imena in

prva črka priimka tvorita nemško besedo za jaz tj. Ich).

In zdaj se začne popotovanje, ki ni nič drugega kot

pot, ki nas posveti v misterij krščanstva. In kot že od

nekdaj nas ta pot vodi tako, da se najprej soočimo s

slabim in z zlom. Človek sreča zlo, ko njegovo mišljenje,

čutenje in voljo ne usmerja več njegov višji jaz. V

Waldorfske novice, zima 2012 17


igri zvezda vodnica zapusti kralje, zato jih pot najprej

pripelje k Herodu. Ampak zlo se ne razkrije kar takoj.

Prej se mora zgoditi 'srečanje z otrokom' kot akt misterija.

Šele po srečanju s Herodom se zvezda spet prikaže

in popelje kralje po pravi poti k 'otroku'. A spet jih ta

prava pot najprej pripelje do razpotja oz. notranje odločitve,

da človek svojo voljo popolnoma preda duhovnemu

vodstvu.

V Herodu doživimo človeka, ki je popolnoma ujet v svet

misli in čutov. Človeka, obsedenega z željo po moči, ki

je vse svoje sile mišljenja, čutenja in volje podredil tej

želji. Posledica tega pa je stalno prisoten strah. Heroda

je strah. Bog oče v igri Izgon iz raja vpraša Adama: 'Er

woass das bös und a das guat!'

Herod upošteva učenosti, ki so iz modrosti misterijev

Stare zaveze shirale na slovarsko znanje. To na nas v

igri učinkuje kot karikatura ali kot prah, ki se nabere

v starih ogrinjalih. V Herodu moramo doživeti človeka,

ki je vsa svoja spoznanja podredil zlu, človeka, pri katerem

je sila ljubezni postala popolno samoljubje, čisti

egoizem. Posledica tega je ukaz za pomor vseh novorojencev.

Kaj ne doživljamo nekaj od tega vsak dan?

Vendar tudi Herod na koncu igre pride do pretresljivega

spoznanja o sebi in svojem delovanju. 'Das zeitlich

hat mi zu ser verwirrt; Der teifelhat mi dazua verführt.'

Dve poti obstajata, izvejo trije kralji. Z molitvijo jim

njihov 'višji jaz' – zvezda pokaže pot. Ali pa se je treba,

tako kot v predkrščanskih misterijih, najprej vprašati,

ali je to pravi kraj. Kajti vprašanje mora biti postavljeno

ob pravem času na pravem mestu od prave osebe.

Potem pride na vrsto žrtvovanje. Kajti le z žrtvovano

modrostjo starih misterijev preminulih kultur, lahko

nastane nov misterij (Baltazar – Stara Indija, Melhior –

Stara Perzija, Kasper – Stari Egipt).

Po čaščenju doživijo trije kralji, kot tudi pastirji, akt

posvetitve v sanjah, v katerih jim je dano prepoznati zlo.

To je jasno razvidno iz besed kraljev, ko se prebudijo.

Melhior: 'An seltsamen traam hab i ghört, ... '

Baltezar: 'Desgleichen i a hab vernumma, von dem

engel, derin unser Gemach i kumma, ... ..'

Melhior sliši - inspiracija

Baltazar vidi - imaginacija

Tako te igre niso le čudoviti primeri ohranjene kulturne

dediščine, lahko so tudi spodbuda, da na novo

poiščemo in prepoznamo smisel praznovanja božičnega

časa.

prevod: Bojana Bošnjak

Vabimo vas torej,

da se na lastne oči prepričate

in si z nami ogledate

Igro o treh kraljih,

ki jo bodo učitelji naše šole letos

znova pripravili za nas.

Predstava bo

4.1.2013, ob 19. uri,

v novi telovadnici naše šole.

Mediaeval Christmas plays today?

Old-fashioned, rustic plays about the Christmas festival in 2012? Are they not just a sentimental piece of

history? And when we perform them today are we not just playing safe and honoring our European

cultural heritage? Do we not need quite different plays on the stage in this day and age?

This last question sounds quite reasonable, not least because we are living in an age in which burning questions

are urgently demanding answers. The surprising thing is that the Christmas plays from Oberufer offer answers

to those burning questions, and when we understand them they will satisfy not only the human intellect but also

speak clearly to the human heart.

The plays were first written down over 700 hundred years ago, arising out of an ancient wisdom which had its

origins in the mysteries. This is wisdom in which the spiritual origins of human beings are revealed, which in itself

has an eternal validity. Today anthroposophy can help modern human beings of the 21st century to understand the

18 Waldorfske deeper secrets novice relating zima to 2012 the human being that are contained in the plays.


U t r i n k i

Simona Pajk, razredničarka 4.b

Nekaj iz

4. razreda

Boštjan Štrajhar

Razmišljanja med

odmori

Zgodilo se je že septembra, a imam skrbno

shranjeno v 'skrinji spomina'.

Šesta šolska ura v 4.b. Ura dopolnilnega pouka.

Učenci so imeli različne naloge: nekateri so morali

dokončati delo glavne ure, drugi , ki so to delo že

opravili, pa so lahko brali. V razredu je vladalo živahno,

delavno vzdušje. Tišina ni bila obvezna: v predalu

imam 'opomnik' na katerega sem si zapisala, da

tišina v razredu in popolna disciplina nista cilj! Cilj

je le radost ob delu, znanje.

Nenadoma se je živahnost umirila, otroci so utihnili.

Dvignila sem pogled iznad zvezkov, ki sem jih pregledovala

in eden od učencev mi je zašepetal: 'Psst,

Jin je zaspala!'

Pogled mi je zaplaval po razredu; deklica je položila

glavo na knjigo in sladko zaspala, vsi otroci v razredu

pa so le še šepetali, po prstih pospravljali zvezke

v omaro, da je ne bi zbudili.

Tišina in disciplina sta bili popolni in z namenom!

Na srečo solze tečejo potiho. Sicer bi jo zbudila jaz

sama. Nepopisna sreča je, če si lahko v krogu tako

čudovitih otrok. Nepopisno zadovoljstvo, če si šteješ

vsaj majčken delček zaslug za to, da so taki kot so (z

vso ponižnostjo – zares le majhen delček!)

In ker verjamem, da se na naši šoli take in podobne

stvari dogajajo po vseh razredih – me ni strah prihodnosti.

Oni bodo znali gledati s srcem!

Od vzgoje k samovzgoji

Vsaka vzgoja je tudi samovzgoja, saj se v procesu poučevanja

nenehno samovzgajamo. Če izzivov ne spregledujemo

(tako da neprimerno obnašanje otrok, ki je

sicer res v porastu, ne prepisujemo zgolj staršem in

razmeram v družbi), potem zmoremo prav preko izzivov

najti nove pristope in uspešno vzgajati. Kadar pa je

vzgoja enosmeren proces, potem je slaba; v tem primeru

učitelj išče zgolj potrditve svojih lastnih konceptov

in ne dopušča možnosti, da bi obstoječa prepričanja

spremenil ali nadgradil. S takšnim ravnanjem zgolj varujemo

svojo identiteto, ki je povezana s prepričanji.

Seveda pa smo tudi učitelji samo ljudje in pri svojem

delu delamo zmote. Toda pomembno je, da smo jih pripravljeni

prepoznati. Ta (samo)vzgoja pa je dosti bolj v

domeni umetnosti kot znanosti. Če bi vzgoja v večjem

delu pripadala le analitičnemu umu, potem otroke ne

bi zmogli veliko naučiti, saj se otroci učijo prek zgleda,

posnemanja, pravo znanje pa prihaja iz konstruiranja

lastnega znanja ter ne iz ponavljanja faktografskih podatkov.

Seveda pa moramo imeti tudi teoretično, znanstveno

znanje, da lahko to delamo.

Otrok ni nepopisan list papirja

Otrok ni tabula rasa, nepopisan list papirja, ki ga

bodo starši in učitelji popisali ter tako odločilno vplivali

na otrokovo življenje. Nezavedno, ustvarjeno v

otroštvu, seveda odločilno vpliva na naše življenje, a

vprašanje je, kaj je bilo prej: kokoš ali jajce, torej nezavedno

ali izbira staršev? Prihajamo v novo obdobje, ko

bo širša družba začela prepoznavati, da otrok dejansko

prihaja iz duhovnega sveta ter s seboj nekaj prinaša,

da to ni zgolj sofisticirano fizično bitje, katerega bistvo

je čim bolj uživati v naslednjih sedemdesetih, osemdesetih

letih. Prav takšno mišljenje je ustvarilo krizo,

ki smo ji priča danes. Če bi imeli vsi otroci tega planeta

možnost negovati potenciale, s katerimi so se rodili

oziroma jih prinesli s seboj, potem bi prav vsak posameznik

bil delček velikega urejenega mozaika. Naloga

učiteljev je prepoznati, negovati in povzdigniti tisto, kar

mladi idealisti prinesejo seboj. Kajti če bomo znali to,

potem bodo otroci izbirali poklice, ki bodo temeljili iz

(po)klica in jih bodo radi opravljali. Če bodo nekaj radi

delali, potem bodo pri delu z vsem srcem in posledično

bodo v tem postali resnično dobri, v delu videli smisel

in ob njem doživljali izpopolnjenost. Če pa bi poučevali

zgolj za to, da otrok pridobi čim več faktografskih

Waldorfske novice, zima 2012 19


O E C e l j e

podatkov in dobre ocene, takrat bodo otroci imeli le

dobre ocene, ki pa s poznejšim življenjskim uspehom

in zadovoljstvom nimajo dosti povezave. Da bi zmogli

videti, kaj otroci prinašajo s seboj, potem bi morali

priznati duhovni svet. Treba je poudariti, da je takšno

stališče – da je vesolje živo in zavestno, da otroci od

nekod pridejo – obstajalo v vseh kulturah, razen v naši

zahodnjaški, temelječi na dosedanji znanosti. In do takrat,

ko širša družba duhovnih dimenzij bivanja ne bo

priznala, do takrat bodo na otroke, vzgojo in šolo gledali

strogo materialistično, kar pomeni, da se bo poudarjal

zgolj ozek vidik življenja. Waldorfski učitelj mora

sicer biti uravnotežen med zemljo in nebom. Nekdo, ki

bi meditiral po več ur na dan, zagotovo ni primeren za

waldorfsko šolo. Zakaj? Ker bi mu zmanjkalo časa, da

se kvalitetno pripravi na pouk; posledično bi to hitro

opazili v razredu, takšen pouk bi bil slab, otroci bi bili

nemirni. Meditacija v smislu sedenja in osredotočanja

navznoter pomaga, a priprava navzven je prav tako

nujno in potrebna.

Šola naj vzgaja za prihodnost

Šola bi morala vzgajati za prihodnost. Kakšna bo ta

prihodnost, pa ne vemo. V preteklosti nas je politika

preko usmerjenega izobraževanja vgajala v to, kar je

pač iz nas hotela narediti, kritične mislece prav gotovo

ne, in če mislite, da danes politika nima interesa

vplivati na bodoče volivce, se motite. A večji problem

leži v človeku samem: navsezadnje smo bitja, ki potrebujemo

ogromno časa, da sprejmemo nekaj novega.

Današnja nevroznanost natančno govori o razvoju možganov,

kaj in kako je treba delati v otroštvu, da bi se

ti optimalno razvili, a večina ob tem skomigne z rameni

in dela naprej po starem.

Šola bi morala v vseh pogledih prilagoditi vzgojo in

šolanje posamezniku, ki bo zmožen delati v družbi. Cilj

waldorfske šole je človek, ki je popolnoma individualiziran,

a hkrati široko udeležen v skupnosti, človek, ki

bo zmogel biti svoboden, pa ne v hedonističnem smislu,

temveč da bo delal tisto, kar je prav, to pa ni vedno

nujno pogojeno z užitkom. To so naši ideali in vsak dan

lahko naredimo nekaj, da se temu približamo. Tukaj

govorim o čisto konkretnih zadevah; poznamo deset

vrst inteligenc, ki se razvijajo v času našega šolanja.

Če ne poznamo razvojnih obdobij in delamo izključno

z otroki od vrtca naprej samo intelektualno, kar se v

večini primerov danes dogaja, potem bo, ironično, takšen

intelekt zelo slabo razvit, da ne govorim o ostalih

sposobnostih. Danes so ljudje prepričani, da morajo

otroka čim prej izpostaviti 'realnim' življenjskim razmeram,

če hočejo otroka dobro pripraviti na življenje. To

naj bi jih pripravilo in utrdilo za 'pravo' življenje – to so

nebulozne ideje, ki otrokom najbolj škodijo. To je ravno

tako, kot bi pričakovali, da bo dojenček naprej tekel,

nato pa se plazil. Če ne boste imeli dobrega temelja za

razvoj neokorteksa, torej predhodno razvit, nagovorjen

in stimuliran čutni del možganov, potem pač ne morete

pričakovati, da bo takšen človek dober mislec. Seveda

pa nočem reči, da waldorfske šole vzgajajo zgolj dobre

mislece; kot sem že rekel, vsak mora najti v sebi tisto,

kar ga izpopolnjuje.

Ne prepričuj prepričanih

Velikokrat se srečam s stereotipom, da se waldorfci ne

znajdejo v poznejšem, t. i. realnem življenju. Raziskave

kažejo prav nasprotno, popolnoma pa razumem, od

kod takšen stereotip prihaja. Ker želimo majhne otroke

obvarovati pred škodljivimi vplivi sodobne družbe

(npr. droga, seks, alkohol), s čimer se večina popolnoma

strinja, jih želimo obvarovati tudi pred škodljivimi

stranskimi učinki televizije, računalnika, igralnih konzol,

intelektualizacijo - s tem pa ima večina že težave.

A na podlagi česa se ne strinjajo? Poznajo raziskave o

tem ali zgolj na podlagi nekega občutka? Stereotipov o

waldorfski šoli je polno. Nekega dne, ko sem še delal

v Ljubljani, sem med odmorom sedel na Tromostovju,

ko je mimo prišel znanec in me povprašal, če še vedno

delam v tisti farški (cerkveni) šoli. Čeprav sem mu pojasnil,

da waldorfska šola nima nič opraviti s cerkvijo,

je rekel, da on že ve in da ga ne morem prepričati

drugače. Naj povem še to, da je bil možakar univerzitetno

izobražen. Freud je imel popolnoma prav, ko je

rekel 'Ne prepričuj prepričanih. Tisti starši, ki zmorejo

kritično razmišljati, bodo prišli na naša predavanja in

neposredno poizvedeli, kako in kaj učimo, tisti, ki tega

ne zmorejo, se bodo zadovoljili s stereotipi in si na tak

način zavarovali svojo identiteto.

20 Waldorfske novice zima 2012


O E M a r i b o r

Darja Žunič Lojen, razredničarka 6. razreda

Bazar na

waldorfski šoli v

Mariboru

Zakoračili smo v drugo polovico novembra in po

šoli se je tako med učenci kot učitelji širil rahel

val vznemirjenosti: še nekaj dni do božičnega

bazarja. Letos smo ga organizirali teden prej kot običajno,

in to 24. novembra.

Dober mesec in pol so se odvijale delavnice, kjer smo

se srečavali učitelji, starši in otroci ter ustvarjali izdelke

za bazar. In bilo je kaj videti! Šolska stojnica je

bila bogato založena. Otroške oči so očarane strmele v

majhne in velike vile, pleteni palčki so našli svoje domovanje

pri otrocih, ki so jih napletli, otroške in odrasle

dlani so preizkušale, kako letijo 'japonski zmaji', ki

so jih ustvarili učenci pri lesorezu. Pisane zapestnice iz

filca so na koncu dneva krasile marsikatero roko. Vsak

je lahko našel kako malenkost zase ali za svoje bližnje.

Seveda smo poskrbeli tudi za vesel začetek druženja

na bazarju: bazar sta tokrat odprla naša šolska virtuoza

na violini in harmoniki, g. Antončič in g. Marinič, in

aplavz na koncu je bil najbolj zgovoren.

Tudi ostale stojnice so bile polne prečudovitih reči.

Tete iz obeh vrtcev in seveda starši so se tudi tokrat

izkazali z ročnimi spretnostmi.

Po zelenju je zadišalo že od daleč, ko si se približal

prostoru, kjer so nastajali adventni venčki. Koliko rok

je pridno spletalo zelenje, pritrjevalo okraske, pentlje in

sveče; vsake roke so ustvarile svojo umetnino. Zagotovo

se bodo družine z veseljem zbirale ob teh adventnih

venčkih vse tja do božiča in občudovale rastočo svetlobo

sveč.

Iz šolske kavarnice se je širil prijeten vonj po hrani.

Prav prijetno se je bilo usesti, malo poklepetati in si

napolniti želodček. Dobrote, ki so jih napekli starši, so

bile prava paša za oči. Nadstropje više je bilo tudi živahno;

tam je bila čajnica 'Pri pojočem čajniku', v kateri

so bili gostitelji osmošolci. Tam si se lahko posladkal

s palačinkami, sladkorno peno in še in še dobrotami.

'Le kaj je za tistimi vrati?' se je marsikdo vprašal, ko

so za njimi izginjali otroci in jih kar ni in ni bilo ven.

Ta prostorček je bil 'razvajalnica' in tudi odrasli so tam

našli nekaj zase; lahko so si odpočili na ležalniku ali

ob nadvse prijetni masaži rok. Otroci pa so tam mirno

sedeli in čakali, da pridejo na vrsto, da jim Vanjina mamica

naslika na roko rožo iz čudežne dežele.

Če ste želeli dobiti zanimivo pričesko ali se naličiti, ste

se ustavili pri gospodičnah, ki so ustvarjale z glavniki

in čopiči. Tokrat so nam namreč prijazno priskočile na

pomoč dijakinje frizerske šole iz Maribora. Njihovi pomočniki

so bili tudi učenci 6. razreda, ki so se specializirali

za otroške pričeske in z geli obdelovali lase.

Šola je bila ves dan polna živžava. Družili so se otroci

in odrasli. Ko se je ura bližala šesti zvečer, smo se vsi

zbrali in bazar zaključili s skupnim petjem.

Waldorfske novice, zima 2012 21


O E M a r i b o r

Monika Oštir

Naši prvi koraki

V

sreda, 5. septembra 2012, je OE Waldorfska šola v

Mariboru praznovala svoj 9. rojstni dan. Pod perut

smo v prvi razred s hvaležnostjo sprejeli sedemnajst

otrok, ki jih vzgajamo z ljubeznijo in željo, da nekoč otroško

srce iz gnezda odleti v svet svobodno kot ptica. V svet, odet v

lepoto, dobroto in resničnost, kjer lahko ljubeča misel postane

realnost.

Spomin na prvi dan je še kako živ

Vse je pripravljeno. Čas je. Praznično vzdušje in v zraku

poplesavanje melodije: 'Široka pot je pred teboj, ne hodi

sam po njej ... ' Potem pa že zagledam naše palčke, ki prihajajo

po stopnicah navzgor v spremstvu svojih staršev,

novim dogodivščinam naproti.

Ooo, te iskrive otroške oči, pogumen prvi korak, stisk

roke in pozdrav. Z venčkom na glavi se zberemo. Kako lepo

jih je opazovati.

Čaroben je občutek in srce razbija močno. Nežno jih prevzamem

pod perut in skupaj z go. Falež se pogumno podamo

v kraljestvo 1. razreda. Kot se spodobi, je po prvi

šolski uri sledila praznična pogostitev, ki so jo pripravili

dragi starši.

In kako se spominjajo prvih korakov starši?

'Lepšega sprejema za najinega prvošolca si ne znava

predstavljati. Zbrane starše je pričakala pesem starejših

otrok, ki je naše prvošolčke pospremila do njihovega razreda.

Vsak je doživel poseben sprejem, ki se bo njim in nam,

staršem, zagotovo za vedno vtisnil v spomin. S torbami na

ramenih in s sončnicami v rokah so se poslovili od enega obdobja

svoje rane mladosti in stopili na novo pot, ki se bo vila

devet let osnovne šole. Staršem so se solzile oči, otrokom pa

je zatrepetalo srce, ko so se zdrznili ob klicu svojega imena

in simbolično zapustili starše ter se predali v varstvo svoje

razredničarke, ki jih bo vodila po novi poti.'

družina Obronek

'Prvi šolski dan se je dotaknil naših src tako globoko, da

nam bo ostal v spominu za vse čase. Vse je bilo pripravljeno

z veliko mero ljubezni in skrbnosti. Čutenje te povezanosti

šole s prvošolčki nas je napolnilo z neverjetno dobrimi občutki

sreče in varnosti.'

hitrimi koraki do učiteljice, ki mu bo odslej predstavljala vse

človeštvo in ki ji bo zaupal in verjel z vsem srcem in dušo ... '

Anita Ivačič, Janezova mama

Tako bo spomin na prvi šolski dan živel še naprej v naših

srcih. Od prvega dne pa do danes rajamo, da je veselje.

Našo palčkovo deželo 1. razreda je obiskal g. Ravni in ga.

Kriva. Pogumno in zvedavo smo z vilo Katarino pokukali v

kotičke naše šole in okolice. Z vilo Jesen smo klepetali v

parku in pekli slastne piškote. G. Zakladnik nam je razkril

skrivnostni svet prstnih števil. G. Modrijan pa nam je te

dni predstavil svojega prijatelja g. Glasovnika, ki nam pošilja

glasove z neba.

Iz dneva v dan naše roke postajajo spretnejše, z začudenjem

in hvaležnostjo opazujemo, kaj vse lepega in dobrega

zmorejo zgraditi. Vila Katarina nam pomaga poskrbeti za

garderobo. Muca Copatarica nima z nami veliko dela, saj

naši palčki ponosno pospravijo svoje copate v vrečice, ki so

jih med počitnicami zašili starši.

Naša otroška duša pa najbolj zaživi v čarobni modrosti

gozda in takrat otroška srca zapojejo, ko se prosto igrajo,

rajajo in raziskujejo v varnem objemu narave. Imamo pa

to srečo, da nas na vsakem koraku lahko spremljajo modri

možje (g. Zakladnik, g. Glasovnik, ... ), naša vila Katarina

in naša ljuba ga. Falež.

Zadnje tedne nas pogosto obišče Zobna vila. Če prebudite

dom za domišljijo, si lahko predstavljate, kako klepetata

Zobna vila in g. Glasovnik – prav smešna sta.

Polno doživetij je za nami in še več pred nami. Hvala vam,

ljubi otroci, da se lahko vsak dan znova učim. Hvala draga

ga.Falež, da mi stojiš ob strani. Hvala g. Vogrinec za igre.

Hvala ga. Jobstl za pisan svet v angleškem jeziku. Hvala g.

Ornik za mavrični svet v nemškem jeziku, kjer se s svojimi

copati kar zliješ z našo palčkovo deželico. In hvala ge. Ćuletić

za svet evritmije. Hvala vsem učiteljem na šoli.

Hvala vam, dragi starši, da stopimo skupaj in zavihamo

rokave ob vikendih, kjer delamo in ustvarjamo lepe in dobre

stvari za razred. Hvala mojemu mentorju, g. Stefanu

Herkommerju, in mentorici, ge. Darji Žunič Lojen, za nasvete.

Srčna hvala vsem.

V temni noči se zvezda je rodila,

na nebesnem svodu jasno zasvetila,

svetu vsemu svetlobo podarila.

družina Šobak

'Prevzela me je veličastna tišina in čudovita pesem po

mnogih stopnicah do vrha, kjer je svoje prvošolčke čakala

praznično odeta razredna učiteljica, ga. Oštir. Šibek in

droban, vznemirjen pred pomembnim korakom, a vendar

pogumen in močan, je stopil Janez na novo, široko pot. S

22 Waldorfske novice zima 2012


O E M a r i b o r

učenci 9. razreda

Ustvarjalni

kamenčki

Deveti je slovenski književnosti dodal nove

ustvarjalne kamenčke.

Zima

Bela zima je pri nas,

ledeni vse in zmrzuje,

tak je tale zimski čas,

ko spet na jug vse odpotuje.

Beli hribi, bele gore,

svet je kakor bel zaklad,

kmetič dela vse do zore,

kida sneg od oken, vrat.

Tak je tale zimski čas,

vse je tiho, vse belo,

zima v mir popelje nas

v beloti je veselo.

Luna Bela Kavchich

Zima

Zima se rima

na sod kuhan'ga vina,

ki rdeč nos ti naredi

in avto v popravljalnici pusti.

Ko belina pokrije svet

in jezera led,

se iz dimnikov kadi,

pecivo pečejo že vsi.

Še mal' pa pesmi bom pel

in božič doživel,

to se zgodilo bo še enkrat

in enkrat in enkrat in še večkrat.

Zima

Zunaj je vse belo,

ko plug opravlja svoje delo,

v kaminu pa ogenj gori

in greje nas veselo.

Ko pogledam skozi okno,

vse strehe in travniki so beli,

drevo pred hišo je povesilo veje

in vrtovi so oveneli.

Jesen

Nekoč, kdaj točno več ne vem,

je naše kraje obiskala

pisana gospa Jesen.

To šele smo opazili,

ko so listi barve spremenili,

da je gozd prej ves zelen

postal tako pisano vznesen,

kakor je pisana gospa Jesen.

A nekoč, kdaj točno,

v tej vasi nihče pojma nima,

jesen je nasledila

bela teta Zima.

Lan Vračun

Istok Cerić

Pot

V življenju ni vse tako lepo,

kot si misliš, ko si majhen, da bo.

Prepreke so, ki ti nekaj govorijo,

a ne veš kaj storiti, ko se ti zgodijo.

Zato potrebuješ nekoga, ki ob strani ti stoji,

ti pove, kaj čudnega v tebi se godi.

da pomaga ti staro zapustiti in v nove čase oditi.

Ko prideš v novi čas, vse staro izgubi oblast

in zagledaš svetlo pot, ki odpira se povsod.

Valentina Glavica

Gabriel Kovačič

Svoboda

Svoboda v mojem srcu živi,

ko mrak na zemljo se spusti.

Ko jutro se zbudi,

svoboda kot ptica vzleti.

Ves dan me spremlja na poti,

mi z veje žvrgoli.

Ko pa večer nastopi,

spet v srcu mirno zaspi.

Lana Mohorič

Waldorfske novice, zima 2012 23


O E R a d o v l j i c a

Simona Pajk

Iz Radovljice

Sedela sem v razredu, v novi waldorfski šoli

v Radovljici in urejala ene od mnogih nujnih

papirjev. Blaga tišina je napolnjevala prostor.

Prvošolci so že zdavnaj odšli. Nenadoma pa je planil v

razred eden od njih, prvošolec, ki je prišel po pozabljen

nahrbtnik. Ni se prestrašil, ko me je zagledal, pač pa je

odločno postavil vprašanje:

'Kaj pa ti delaš v našem razredu?'

Opravičila sem se in ga prijazno zaprosila, naj pove

gospe Korošec, da sem ji pustila na mizi neke papirje.

In pogovor se je razvil takole:

Fantič: 'Ja, a na mizi jih boš pustila?'

Jaz: 'Ja, glej tule. Povej ji, prosim!'

Fantič: 'Ja, saj, če jih boš pustila na mizi, bo itak

videla!'

Jaz: 'No, seveda bo videla, ampak ti ji prosim povej,

da sem jih jaz dala. Da ne bo slučajno mislila, da jih je

kakšen škrat prinesel!'

Ob tem se je mali nadebudnež namuznil pogledal naokrog,

se prepričal, da sva sama, se zarotniško sklonil

k meni in rekel:

'Ej, a ti veš, da tale naša gospa Korošec verjame, da

škrati govorijo?'

Skoraj bi človek mislil, da mi naroča: Preveri ti malo,

koga ste tukaj zaposlili!

Jaz: 'A ti pa ne verjameš, da škrati govorijo?'

Fantič: ' Ne! ' Njegov pogled pa je še dodal: A si ti tudi

malo čudna?

Jaz (vajena tega, da me imajo za malo čudno): 'Aha, to

je pa gotovo zato, ker nisi še nobenega slišal, ko ga boš,

boš pa tudi ti verjel!'

Hudo nejeverno me je pogledal, pograbil nahrbtnik in

odšel. Na hodniku ga je čakal dedek.

Naslednje jutro (po poročilu gospe Korošec), je ta isti

dvomljivček prišel v razred, odšel naravnost k mestu,

kjer prebiva razredni škrat – in nastavil uho. Kaj mu je

povedal, ni povedal. Slišal pa je!

Opomba:

Pa da ne bo pomote. Ni cilj, da verjamejo, da škrati

govorijo. Cilj je, da imajo doooolgo otroštvo in pravljice v

sebi, kajti tako bodo lažje postali zadovoljni odrasli.

24 Waldorfske novice zima 2012

More magazines by this user
Similar magazines