O E S a v i n j a Otvoritev OE Savinja Waldorfska šola in vrtec Savinja Vas vabi na Božični semenj v soboto, 7.12.<strong>2013</strong>, ki bo potekal v naših novih prostorih v Žalcu 20 <strong>Waldorfske</strong> <strong>novice</strong> jesen <strong>2013</strong> od 10. do 18. ure. Razvajali se boste lahko od ob domačih kulinaričnih specialitetah, kupili boste lahko božično novoletne izdelke, pokramrljali ob kavi, soku ali čaju. Prisrčno vabljeni! Več informacij na www.waldorf-savinja.si
O E M a r i b o r Darja Žunič Lojen, razredna učiteljica 7.r 7. razred v Ogleju Novo šolsko leto je 7. razred pričel drugače kot običajno, saj so otroci namesto s šolskimi torbami prišli do šole s potovalkami, nahrbtniki, spalnimi vrečami. In to že nekaj čez šesto uro zjutraj. Vse to smo naložili v prikolico, zraven še mizice, stole, košare z zelenjavo in sadjem, si oprtali nahrbtnike, poslovili od staršev in odpravili na vlak. Začela se je naša petdnevna šola v naravi. Cilj: Oglej v Italiji. Prvo vprašanje – zdaj že običajno, kadar potujemo z vlakom – je bilo: 'Gospa Žunič, bo imel vlak kupeje?' In potem vedno zadovoljni obrazi, ko slišijo pritrdilen odgovor. Čas do Divače, kjer nas je čakal avtobus, je hitro minil, še hitreje vožnja do Ogleja. Otroci so polni pričakovanja izstopili pred kamp, kjer sta nas že pričakala ga. in g. Vogrinec. Zagledali smo šest lepih rdečih šotorov – novo pridobitev šole. Hitro so se vsi porazdelili po šotorih in pripravili 'jedilnice', kajti kosilo izpod rok g. Vogrinca in drugih pomočnikov je bilo kmalu pripravljeno. Vsem je teknilo kot že dolgo ne. Sledilo je pomivanje posode in zanimivo je bilo opazovati otroke pri tem opravilu. Zaključek: Uh, kako so že samostojni! Potem pa plošče in liste pod roke in že smo hiteli proti baziliki. Kmalu smo naleteli na prve ostanke rimske arhitekture, saj nas je pot vodila skozi staro rimsko pristanišče ob kanalu. To je bil prvi od razlogov, zakaj smo bili tam; Oglej (Aquileia) je bil v časih starega Rima mogočno mesto, katerega ostanke še danes odkrivajo. Potem smo že bili pri baziliki, v kateri se skriva drugi razlog, zakaj smo bili v Ogleju: prečudoviti mozaik iz začetkov krščanstva, ki prekriva tla bazilike. Otroci so se počasi pomikali okrog po označenih poteh in si izbirali vzorce mozaika, ki jih bodo naslednje dni sami izdelali. Ko smo se vrnili nazaj v naš tabor, je sledilo še kopanje v bazenu, ki je bil sicer komajda dovolj velik za vse nas, a kaj bi to, ko pa je bilo tako čudovito skakati v bazen, se tunkati ter škropiti drug drugega. Naslednji dan smo bili že zgodaj pokonci. Otroci so si po šotorih sami pripravili zajtrk, tako kot so si prejšnji dan tudi večerjo. Potem smo se spet lotili dela v baziliki. Vsak je natančno opazoval obliko na mozaiku in jo narisal v velikosti našega mozaika. Pri tem je bil vsak zatopljen v svoj vzorec, na listu so postajali vidni še položaji kamenčkov, ki sestavljajo mozaik in barve, ki jih bodo uporabili. Umetnine, ki so nastajale izpod rok otrok, so bile deležne pohval, izrečenih v italijanščini in v drugih jezikih mnogih obiskovalcev bazilike. In otroci so kar žareli ob njih! Po vrnitvi v tabor smo se še pred kosilom lotili izdelave mozaikov; najprej risanja vzorca na les, nato izbire in usklajevanja barv kamenčkov in, ko je bilo vse pripravljeno, še lepljenja teser na les. Sprva se je marsikateremu otroku zdela naloga neizvedljiva, potem pa je steklo. Pred našimi očmi se je odvijala čarovnija – vzorci so oživeli v barvah. Pridno smo delali vse do večera, ko nam pomanjkanje svetlobe ni več dovolilo nadaljevati z delom. Večino mozaikov smo končali, doma bomo mozaike le še fugirali. Komaj čakamo, da jih vidimo takrat. ■ Začetek in zaključek dela ■ Mi v Gradežu V sredo nas je čakal čisto drugačen izziv – kolesarjenje do izliva reke Soče v morje, skozi naravni park do mesta Gradež in nazaj v Oglej. Pot smo zmogli vsi! Le malo boleče zadnjice so pričale, da smo prekolesarili 54 km. V Gradežu smo zaplavali v morju in se čudili školjkam, ki smo jih lahko pobirali kar na obali. Potem smo se še posladkali s sladoledom, si ogledali baziliko ter prevozili še zadnjih 8 km naše poti nazaj v Oglej. Četrtek smo posvetili risanju detajlov v baziliki in zunaj nje. Popolnoma nov izziv! Pa še s svinčnikom ali črno barvico so lahko risali! Pri risanju so otroci ugotavljali, kako pomembno je natančno opazovanje. Popoldan smo <strong>Waldorfske</strong> <strong>novice</strong>, jesen <strong>2013</strong> 21