Waldorfske novice - Jesen 2013

More documents

Recommendations

Info

■ Pri izviru Timave se povzpeli še na stolp ob baziliki in obiskali arheološki muzej. Vsi smo se čudili umetelnosti velikih stenskih mozaikov na dvorišču muzeja. Po vrnitvi v kamp je spet sledilo kopanje in uresničitev želje otrok: potunkati g. Ornika. Petek – zadnji dan šole v naravi. Zdaj nas je čakalo pospravljanje tabora, zgodnje kosilo, ponovno natovarjanje prtljage na prikolico in odhod. Na poti do Kopra smo si še v Italiji ogledali izvir reke Timave, kjer ponovno pride na dan voda reke Reke. Sledila je le še vožnja z vlakom proti domu. Bliže smo bili domu, bolj so se otroci veselili snidenja z domačimi. Kako dobro so deli objemi dobrodošlice na železniški postaji! Še zadnji pozdrav vsem in šola v naravi je bila za nami. Učitelji in sodelavci šole bomo tudi letos pripravili BOŽIČNO IGRO, ki se tradicionalno uprizarja na waldorfskih šolah po svetu. Božična igra iz majhne avstrijske vasice ob Donavi ima korenine v srednjem veku, skozi stoletja pa se je preprosti kmečki humor mešal s spoštljivim praznovanjem Jezusovega rojstva. Vabimo vas v sredo, 18.12.2013, ob 18. uri v Narodni dom Maribor PESEM Nekoč, ko ni bilo se nič, ne vem, če to je naredil Bog, zgodil se je VELIKI POK. V njem je naša mati Zemlja nastala in še dobro, da se prva bakterija je v vodo pognala, če ne, bi Zemlja zaspala. Takoj nato se prva je roža razcvetela in že čebela je proti nebu letela. Tako so nenadoma, kar iz zemlje, pojavili se prvi ljudje. Saj se še kdaj spomnim na to svobodo, ko sem jaz, PRVI človek, zagledal svetlobo. Istok Cerić Učitelji in sodelavci Waldorfske šole Maribor vas prisrčno vabimo na Božični bazar v soboto, 23.11.2013, od 12. do 18. ure v naših prostorih na Cankarjevi ulici 5 v Mariboru. 22 Waldorfske novice jesen 2013 Prijetno predpraznično vzdušje vam bo ponudilo delavnice za majhne in velike, obisk čarobne votline in predavanja, ogled lutkovne predstave, vznemirljivi srečelov, druženje v kavarni in čajnici ter veliko glasbenih doživetij. Prisrčno vabljeni! www.waldorf-mb.si
O E M a r i b o r Jaz - bukev Velik, star gozd, poln košatih bukev, mogočnih hrastov, nežnih brez in vitkih smrek, skozi katerega je tekel narasel potok, poln slapov, brzic in tolmunov, zelenih rastlinic in tihih kamnov, je počasi odprl oči in si nadel svetlo zeleno obleko. Vse je šuštelo in pokalo: srne so grizljale mladike sitnih bukev in govorile, da je to v veliko korist gozda, saj je mati mladih bukev sitna, tako da so sitne tudi mladike, in da jih morajo pojesti, drugače bo gozd poln sitnih bukev, začjki so si veselo postregli z mrtvimi koprivami, sove so, kot vse druge živali, pričakovale zarod in so se zato kar naprej prerekale, katere sovice bodo najljubkejše, najpametnejše in vse naj, naj, kar so se spomnile. Seveda pa so tudi rastline pričakovale otroke. Breza je ljubeče pogledovala na svoje brezice, kopriva je oprezno pogledovala k sosedi, če so njeni že vzklili in zdelo se je, da celo potok skrbno opazuje kapljice. Vse rastline so se pogovarjale, šepetale in ščebetale. Le bukev je tiho molčala in gledala proti zemlji, Iz nje je pokukal nežen brstič – jaz. 'Pozdravljena,' je dejala bukev, moja mati, 'lepo, da si prišla.' Začudeno sem se ozrla okoli sebe nakar sem za sabo zaslišala vsiljiv glas: 'Ti si pa nova, kaj?' Začudeno sem se obrnila. Za mano je rastla cvetica, takšna zelo lepa, z vijoličnimi cvetovi. 'Jaa-a-a,' sem zajeclala, 'sem.' 'No, krasno!' je jezno pripomnila rožica zraven mene in me preračunljivo pogledala. 'Jaz sem Vijolica.' Vijolica je bila ljubka, sicer nečimrna rožica. Jezno me je pogledala. 'Pa kako vam drevesom uspe, da imate tako svetle liste? Ni mi jasno …' Kaj ji ni jasno nisem izvedela, ker sem jo začudeno pogledala in dejala: 'Kaj je to drevo?' Sedaj je Vijolica začudeno pogledala in dejala: 'Ti si pa res zelena!' 'Seveda sem, saj sem rastlina!' Vijolica je onemela. Jaz pa se jo še vedno gledala in rekla: 'KAJ je drevo?' Vijolica je vzdihnila in odgovorila: 'Ti, tvoja mati, tisti bradati hrast, breza, macesen …' 'Kdo?' sem jo prekinila. 'Te rastline, ki imajo leseno deblo in veje in zelene liste.' 'Ti nisi drevo?' sem vprašala. 'NE!' je dejala, 'jaz sem rožica, tako kot kalužnica, marjetica …' 'Kdo pa je tisto?' sem vprašala. 'Tisto je hrast.' V tistem hipu je hrast odprl oči in dejal: 'Kakšna velika čast, mladi dami, kakšna čast! Najčudovitejše veselje, da vaju srečam!' Vijolica je zavila z očmi in mi zašepetala: 'Hrast je zelo vljuden, veš …' 'Vljuden? Kaj je to?' sem zazijala. 'Oh, še veliko se boš morala naučiti,' mi je rekla Vijolica. Z njo sva postali najboljši prijateljici. Anita Ivačič in Tatjana Maguša Kjer je volja, tam je pot Na začetku poletja je na čarobnem Gaju nad Mariborom med seminaristi waldorfskega izobraževanja vzniknila ideja o ozelenitvi dvorišča waldorfske šole v Mariboru. Ideje so kar bruhale, tako da smo morali določiti koordinatorja, ki je izbiral, komu bo dal besedo. Ideja je zorela in ob koncu vročega poletja toliko zrastla in se oblikovala, da jo je bilo mogoče predstaviti učiteljem. Ker so bili ti ZA, smo se povezali na vse mogoče načine, sodobna tehnologija je bila tukaj ključnega pomena, in se z lesenimi paletami, deskami, vrtalkami, brusilkami, kladivi, sekirami, žeblji, vijaki, zemljo in sadikami sestali na dvorišču. Učitelji so se nas najbrž kar malo ustrašili. Vsak od nas je prinesel ali pripeljal koga ali kaj uporabnega – od deščic, starih ograjic, žic, do zelišč, prijateljev, dedijev in otrok. Načrt dela smo skrbno zapisali in mu, kolikor je bilo le mogoče, sledili. Dvorišču smo dodali nekaj zaobljenih poličk, kakšno klopco, ustvarili visoke grede, očistili peskovnik, zbili štedilnik in poličke za kuhinjico, zasadili rože, zelišča, pripravili žico za vzpenjajoče rastline, ki bodo tvorile živo streho za senco, po kateri otroci in učitelji še najbolj hrepenijo. Prav posvečen je bil trenutek pred koncem, ko smo pometali še zadnje smeti in se pogovarjali o bližnji prihodnosti, ko bodo rastline zaživele in bo dvorišče zeleno. Na dvorišču je zdaj nekaj več ljubezni, ki se je s prvim septembrskim ponedeljkom že razlila na otroke in njihove učitelje. Tudi nazaj do nas je že pripotovala. Hvaležni smo za ponujeno priložnost, marsikdo od nas ni vedel, da zna sam izdelati poličko ali ljubek kuhinjski element. Hvala sošolcu Jerneju, da nas je nahranil. Povabilu na delo so se odzvali še nekateri starši, kladiva je vihtelo nekaj otrok in učiteljev; tudi njim se srčno zahvaljujemo. Ženski del ekipe uporablja tudi zahtevno orodje. Tako sem odraščala v družbi mame, Vijolice in vljudnega hrasta. Toda zrastla sem v lepo, vitko bukev in še danes rastem na robu potoka. In se sprašujete, kaj počnem vsa ta leta? Razmišljam, kaj pomeni vljuden. Majna Resinovič, 7.r 23 Waldorfske novice, jesen 2013 23
Page 2 and 3: K a z a l o Waldorfske novice Časo
Page 4 and 5: V z g o j a o t r o k a Jill Taplin
Page 6 and 7: V z g o j a o t r o k a Petra Kuhne
Page 8 and 9: Š i r i m o o b z o r j a David L.
Page 10 and 11: kemiki izumili in dosegli tisto, ka
Page 12 and 13: U t r i n k i Magda Mlekuž Učenje
Page 14 and 15: U t r i n k i Edita Šelih in Mojca
Page 16 and 17: U t r i n k i Katja Koželj Po čud
Page 18 and 19: U t r i n k i Učna njiva NV okviru
Page 20 and 21: O E S a v i n j a Otvoritev OE Savi
Page 24: O E P r i m o r s k a i n G o r e n

Waldorfske novice - Jesen 2013

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?