Gorički vrh 2017

Društva
Lepote in dobrote Koroške
Slovenija kljub svoji majhnosti
slovi po raznolikosti in
zanimivih ljudeh. Tu smo doma
in ne malokrat smo prepričani,
da smo vso našo domovino že
spoznali. Pa ni čisto tako. O tem
smo se ponovno prepričale vse
članice Društva podeželskih
žena Občine Rogašovci, ki
smo se odpravile na izlet
na Koroško. Tokrat nismo
obiskali znamenitosti, o katerih
največkrat slišimo, ampak
smo spoznali nekaj, kar nas je
vsekakor presenetilo.
Doma smo tam, kjer nas obkroža
čebelarstvo, vendar smo pomen čebel
in čebelarstva spoznali v drugi luči in
drugačni razsežnosti, kot jo poznamo.
V Slovenj Gradcu smo si ogledali medičarstvo,
lectarstvo in svečarstvo Perger,
katerega tradicija sega v leto 1757. Od
takrat gre iz roda v rod in še zmeraj
izdelujejo medenjake po istem receptu.
Njihov medeni raj je preživel stoletja.
Prepričani so, da je skrivnost naših prednikov
za dolgo zdravo življenje harmonija
prepletena z naravo, zato med
svojimi izdelki ponujajo bio medenjake,
bonbone in medene pijače. Sodelujejo
z znanim oblikovalcem Oskarjem
Kogojem. Tako so oblikovali energetske
sveče, ki so ročno izdelane iz naravnega
čebeljega voska. Cvetni prah, ki
ga čebele nabirajo na sredozemskem
in celinskem geografskem prostoru od
Alp do Jadrana, je izjemen zaradi svojih
zdravilnih eteričnih olj in sestavin. Sveče
zaradi posebne oblike vibrirajo in oddajajo
eterična olja, tudi če niso prižgane.
Sveče vsebujejo medeni parfum, kar je
inovacija družine, in je edinstven v svetu.
Izdelujejo darila za posebne priložnosti
ter poslovna darila. Njihove izdelke
so v dar dobili Borut Pahor, nekdanji
predsednik Milan Kučan, pokojni
Janez Drnovšek, Nelson Mandela, Gari
Kasparov, papež Janez Pavel II., papež
Benedikt XVI., njegova svetost Dalaj
Lama, njegova svetost B.S.S. Sai Baba,
Luciano Pavarotti. Sedanji ameriški
predsednik Donald Trump in njegova
žena Melanija sta prav tako dobila
njihove izdelke v dar kot poročno
darilo. Za njunega sina Barona so izdelali
svečo, ki je bila tako velika in težka
kot novorojenček. Vsa družina je vpeta
v delo, povezano z medom, nam pa so
se pokazali kot izjemni gostitelji.
Pot nas je vodila do vasice Legen, kjer
smo si ogledali cerkev sv. Jurija. Jeseni
leta 1993 so arheologi ob zamenjavi
dotrajanega tlaka naleteli na ruševinske
ostanke in grobove. Staroslovanski
grobovi, odkriti ob južni in
vzhodni strani te cerkve (26 grobov)
glede na grobne najdbe, pripadajo
ketlaški kulturni skupini oz. mlajši
kulturi alpskih Slovanov. Število grobov
še ni dokončno, saj se grobovi širijo
na zaenkrat še neraziskanem terenu
izven zidov današnje cerkve. Obiskovalci
si lahko ogledajo ostanke okostij,
saj so namesto tlaka uredili stekleno in
ogrevano hodno površino. Cerkev tako
danes nudi obiskovalcu pristen stik s
preteklostjo. Cerkev je majhna, svete
maše so v njej občasno in ob večjih
praznikih.
Obiskali smo 16. svetovni festival praženega
krompirja v Radljah ob Dravi.
Pripravili so nam sprejem ter razložili
zgodovino festivala. Festival organizira
Društvo za priznanje praženega
krompirja kot samostojne jedi.
Društvo je nastalo s pomočjo hudomušne
ideje leta 2000, ko so v vili
Podrožnik na nekem sprejemu jedli
kot prilogo pražen krompir. Razvila
se je debata, da je pražen krompir
podcenjen. In sklenili so temu narediti
konec. Od leta 2001 potekajo festivali
na različnih koncih Slovenije. Ogledali
smo si tudi ples folklorne skupine,
nato pa si je vsaka udeleženka kupila
posodo, s katero smo šle od stojnice do
stojnice in poskušale dobrote iz praženega
krompirja. Pri dodanih sestavinah
ni bilo meja. Društva so bila tudi iz Prekmurja
ter drugih evropskih držav.
Na poti proti domu smo si v Radencih
privoščili še nekaj sladkega in tako
zaključili našo ekskurzijo, ki je bila, tako
kot vse do zdaj, izjemna.
Besedilo in fotografija: Rozvita Škodnik
Gorički vrh · april 2017 | 45