Revija Svitanje - Zima 2015

ŠIRIMO OBZORJA
Pogosto lahko banka posodi samo toliko, da upniku izplača
prvi obrok posojila. Toda če ta ustvari ugoden ekonomski
tok, lahko že s tem pridobi sredstva za naslednji obrok.
Tu se dotaknemo meje realne ekonomije in stopamo
v območje predvidevanja in špekuliranja. Lahko predvidimo
razvoj ekonomskih tokov. Na osnovi tega
predvidevanja lahko računamo s kapitalom, ki bo v
razvoju nastal. Že vnaprej delamo načrte, kaj bomo
storili z njim. Te načrte že uresničujemo s predvidenim
16
je najpreprostejši in najzanesljivejši postopek. Toda če
bi vsi tako ravnali, bi razvoj potekal zelo počasi, ker
bi vedno morali že vnaprej razpolagati s kapitalom.
Drugi način je jemanje posojil. Lahko takoj začnemo z
dejavnostjo, ki jo načrtujemo, ta pa omogoča, da polagoma
vračamo posojilo z obveznostmi (npr. obrestmi).
Tretji način je darovanje, sponzoriranje. Ta nas ne obremenjuje
z vračanjem kapitala, zato je v tem primeru
razvoj najhitrejši. Sponzor pri tem nima materialne koristi
in dobička, vendar je zaradi tega na dobrem glasu,
poleg tega pa, če se pri njem kapital samo kopiči,
omogoči s sponzoriranjem, da kapital pride v obtok in
ustvarja vrednosti. To pospeši ekonomske tokove še
bolj kot posojila. Sponzoriranje so tudi subvencije in
financiranje kulturnih dejavnosti.
Banka preveri načrt neke dejavnosti, za katero je treba
dobiti posojilo. Če načrt zagotavlja solidno poslovanje,
odobri posojilo. Vendar za to nima potrebnega kapitala,
ker je ta v obtoku, na voljo pa ima samo majhen del
za tekoče posle. Vendar izračuna, koliko kapitala se bo
v določenem času nakopičilo. Lahko počaka na ustrezni
datum in iz nakopičenega kapitala izplača posojilo
ali vsaj prvi obrok posojila. Lahko pa na osnovi izračuna,
koliko kapitala se bo nakopičilo, odpre račun in mu
pripiše ustrezno vrednost. Iz tega računa lahko upnik
preko knjigovodstva črpa posojilo. Vrednost, ki je še
ni konkretno, vendar bo v določenem času nastala, je
že v obtoku in že ustvarja druge vrednosti, ne le tako,
da mora upnik vračati dolg, toda tudi tako, da pospeši
obtok; to pa je v splošno korist, če seveda vse teče po
bolj ali manj predvidenem načrtu. Banka ima vpogled
v račun, ki ga daje upniku na voljo, in lahko nadzira
proces, ki ga je s tovrstnim finančnim postopkom
povzročila. Toda lahko tudi izgubi tla pod nogami, če
poslovanje ne poteka korektno ali če pride do nepredvidenih
zapletov.
nastajanjem kapitala. Tu se nahajamo v območju večje
ali manjše negotovosti. V pomoč pri teh postopkih so
borze, ki stalno nadzorujejo in vrednotijo ekonomske
tokove ter ustanove in podjetja, ki jih ustvarjajo. Da bi
si te ustanove in ta podjetja zagotovile dobro ceno na
borzi, lahko temu prilagodijo svoje redne obračune, ki
so borzam na vpogled. To je še ena plat špekulacij. Glede
na to, kakšne vrednosti imajo ekonomski tokovi in
ekonomske ustanove na borzi, vlagajo tisti, ki razpolagajo
s kapitalom, vanje ta kapital. Ta kapital je lahko
realen, lahko pa samo predviden, vendar obstoječ v
izračunu in se z njim ravna že kot z dejstvom. Obstaja
brezmejno število vplivov na špekulacije z ekonomskimi
tokovi. Manjši ali večji polomi niso nobena izjema,
če predvidevanja nimajo realnih temeljev.
Lahko govorimo o špekulativnem kapitalu. To ni uradni
strokovni izraz in ga tu uporabljamo samo za lažje
razumevanje. Špekulativni kapital v svetu močno narašča.
Obsega preko 60% vsega svetovnega kapitala. V
mnogo manjšem obsegu je upravičen in dobrodejen,
tolikšna količina, kakršna je sedaj, pa ustvarja pritisk
na realno ekonomijo, da bi ga upravičila. Vprašanje je,
koliko časa bo to zdržala. Strokovnjaki menijo, da zloma
svetovnega finančnega sistema ni več mogoče preprečiti.
Mogoče ga je prelagati za nedoločen, vendar
nepredvidljiv čas.