Revija Svitanje - Zima 2015

ŠIRIMO OBZORJA
pa do določene mere prikličemo predstavo o tem, kar
se ne da izraziti in kar bi moralo biti zastrto s sveto
skrivnostjo. Kajti k tem stvarem se ne sme pristopati le
s človeškimi intelektualnimi koncepti, ki se jih pridobiva
iz zunanjega sveta. Zaradi tega so v raznovrstnih
religijah in predstavah sveta iskali načine, s katerimi so
te stvari okarakterizirali s približnimi in nedoločnimi
navedbami in namigi; temu, kar je daleč nad človekom
in v svoji resnični naravi skrivnostno, so se približevali
s poskusi opisovanj, ali še raje z dajanjem imen. Starodavni
Egipčani so v njihovem poimenovanju uporabili
koncepte Otroka oziroma Sina ter Očeta in Matere,
ko so opisovali to, kar se dviga v višave nad posameznikom.
Krščanstvo se je z zaporedjem Očeta, Sina in
Svetega Duha prizadevalo najti ime za to Trojico. Če
potemtakem gledamo navzgor do bitja, katerega najvišji
del izgine in postane duhovna skrivnost, lahko
simbolično rečemo – Duh, Sin, Oče.' 3
Iz Steinerjevih opisov je razvidno, da je položaj – če
se seveda lahko tako izrazimo – Svete Trojice nad devetimi
hierarhijami duhovih bitij: Serafimi, Kerubimi,
Troni, Eksusiaji, Dinami, Kirioteti, Arhaji, Arhangeli,
Angeli. Potem sledi človeštvo, ki se v okultni znanosti
šteje kot deseta duhovna hierarhija. Pod nami pa so
nevidna elementarna bitja in vsa ostala vidna bitja, ki
sestavljajo kraljestva narave.
Princip trojnosti, ki prevladuje nad ostalimi bogovi oz.
duhovnimi bitji, je prisoten v mnogih tradicionalnih
religijah. Na primer, 'triade bogov so pomembna značilnost
v keltski in tevtonski religiji. Zdi se, da je bila
najbolj razširjena oblika čaščenja med Kelti kult trojne
boginje. Le-ta, podobno kot trojna Hekata 4 , upravlja
tri področja neba, zemlje in podzemlja, in ima nadzor
nad rojstvom, življenjem in smrtjo. Te keltske triade so
predstavljene v različnih oblikah in so čaščene z raznolikimi
imeni kot devica, nevesta in starka. Značilno je,
da nosijo rog izobilja' 5 , tako kot je to v primeru grške
boginje Demeter.
Drug primer trojnosti najdemo v hinduizmu, v prevladujoči
religiji Indije . Njihov izraz Trimurti (Sanskrt iz
treh oblik) predstavlja 'spoznanje, da so za stvarjenje in
razkroj sveta potrebne tri vrste medsebojne interakcije.
Iz tega izhajajo tri medsebojno povezane božanske
manifestacije: Brahma, Višnu in Šiva. Brahma uteleša
radžas, strast, ki ustvarja; Višnu uteleša satvo, dobroto,
ki vzdržuje ravnotežje; Šiva uteleša tamas, ogenj, ki
uničuje.' 6 Tako ta tri božanska bitja utelešajo ustvarjanje,
ohranjanje in uničevanje – tri kozmične sile, ki
omogočajo ciklično prenavljanje vesolja.
Kot lahko opazimo, so v različnih kulturah božanske
trojice različnega spola. Vendar pa je treba vedeti, da
Hekata
delitev na dva spola velja le za bitja, ki so utelešena na
Zemlji. V duhovnem svetu so duhovna bitja razdeljena
po lastnostih njihovega vpliva. Kadar njihove dejavnosti
odsevajo to, kar je tu na zemlji tipična dejavnost
moškega spola (npr. oploditev jajčeca, s katerim se
začne razvoj novega bitja), potem so v tradicionalnih
religijah ta duhovna bitja predstavljena kot bogovi; in
kadar njihove dejavnosti odsevajo to, kar je tu na zemlji
tipična dejavnost ženske (npr. preskrba pogojev za
razvoj novega bitja v maternici), potem so ta duhovna
bitja predstavljena kot boginje.
Hindujska razlaga božanske triade nakazuje na to, da
le-ta predstavlja tri osnovne načine delovanja, ki omogočajo
obstoj sveta. V enem od njegovih predavanj Steiner
govori o ljubezni, moči in modrosti kot treh glavnih
silah, ki delujejo v vesolju: 'Če hočemo odkriti vir
tega, kar je ustvarjalno v čemerkoli, potem pridemo do
ljubezni; ljubezen je povod oz. temelj vsega, kar živi.
Ljubezen je ustvarjalna sila v svetu. Poleg ljubezni sta
še dve drugi sili v svetu. Ena je moč, druga je modrost.
V odnosu do moči lahko govorimo o stopnjah: šibka,
močnejša, ali absolutna moč – vsemogočnost. Isto velja
19