København - Adria Airways

grafični bienaleLiha leta so leta bienalov. Ko se je pred 114 leti v beneških vrtovih rodil prvi dveletni koncept umetniških predstavitev, jemalokdo predvideval tako razširjen bienalski pregled različnih ustvarjalnosti. Način predstavljanja je že takoj uveljavilučinkovito zlivanje umetnosti z vsemi ostalimi sferami življenja. Če želi bienale živeti s prostorom, iz katerega izhaja,se mora povezati z vsemi porami življenja. Umetnost mora podajati roko gospodarstvu, politiki, diplomaciji, podjetništvuin vsem drugim. Poučeni pravijo, da lahko tovrstne dveletne predstavitve pomagajo na novo oblikovati principe družbe, vkateri bi radi živeli.Ljubljanski grafični bienale bo letos obhajal svojo trideseto izdajo.Prireditev sodi med pomembnejše in bolj prepoznavne dogodkeslovenskega glavnega mesta. Letošnja prireditev, ki bo potekala med14. septembrom in 24. novembrom, se bo dogajala po vsem mestu.Klasičnim prizoriščem, kot so Grad Tivoli, Moderna galerija in Muzejsodobne umetnosti ter Jakopičevo razstavišče, se bodo letos pridružiliše Cankarjev dom, Galerija Kresija, Ljubljanski grad in druga razstavišča.Letošnja jubilejna predstavitev bo potekala pod kuratorskim izboromdr. Deborah Cullen, direktorice in glavne kustosinje galerije Miriam andIra D. Wallach na Columbia University v New Yorku. Osrednja razstavaInterruption – Prekinitev izpostavlja vidike razvoja, ki ga področje grafikedoživlja v sodobnem času. Nekaterim grafičnim tehnikam je uspeloohraniti pomen, druge so zamrle. Stari in novi mediji pa se, tako kotvečina sodobne umetnosti, ukvarjajo s komentiranjem sveta in razmer,v katerih živimo, skozi posebnosti in zgodbe. Tudi zato ostaja premisleko vlogi grafike bolj in bolj aktualen.ZgodovinaOkrogla obletnica narekuje tudi pogled v zgodovino. Začetek Bienala predstavljaI. mednarodna grafična razstava v Moderni galeriji leta 1955. Rodila seje v nekdanji skupni državi, ki se je z razstavo želela demokratizirati, odpretiin popraviti svoj ugled. Najprej je nastala v glavah Božidarja Jakca in ZoranaKržišnika, kasneje sta zamisel v Parizu in Trstu podprla še Lojze Spacal inZoran Mušič. Jakac, priznani grafik in partizanski umetnik, je po ogledu eneod podobnih razstav v Italiji predlagal pripravo pregleda svetovne grafičneustvarjalnosti v Ljubljani. Kržišnik, takrat kustos v ljubljanski Moderni galeriji,je ob obisku Mušiča v Parizu mimo uradnih poti pridobil za razstavo skorajcelotno Pariško grafično šolo s Pablom Picassom na čelu. Na prvi bienalnirazstavi je sodelovalo 25 držav z vzhoda in zahoda Evrope, Sovjetske zvezein ZDA, Japonske in južne Afrike, umetniki pa so predstavili skoraj 700grafik. To je bila hkrati tudi prva mednarodna razstava, ki jo je organiziralaModerna galerija v Ljubljani, verjetno pa tudi prva v takratni državi. Zbudilaje ogromno pozornosti, saj je odprla prostor vzhodnim in zahodnim umetnikom,hkrati pa postala največje presečišče svetovnih grafičnih tokov.1. mednarodna grafična razstava, 1955 / 1st International Exhibition of Grafic Art,1955III. Mednarodna grafična razstava, 1959; Jean Bouret, član žirije (Francija), Zoran Mušič ter slikarjevamati / 3rd International Exhibition of Grafic Art,1955; Jean Bouret, member of the jury, ZoranMušič and his motherOtvoritev 1. mednarodne grafične razstave v Moderni galeriji, 3. julija1955 / The opening of the 1st International Exhibition of Grafic Art,195543