København - Adria Airways

zapisano z zlatimi črkamiMaj 1970 bo ostal z zlatimi črkami zapisan v zgodovino jugoslovanskegašporta. Na VI. svetovnem prvenstvu v košarki je namreč jugoslovanskareprezentanca osvojila prvo mesto in košarkarjem so bile podeljenezlate medalje.Nagel vzpon jugoslovanske košarke se je nakazoval že v šestdesetih letihs prvo udeležbo na olimpijskih igrah v Rimu leta 1960. Končna uvrstitevjugoslovanske reprezentance na šesto mesto je bila zgolj napoved zanaprej. Že leta 1961 je namreč reprezentanca na evropskem prvenstvu vBeogradu osvojila srebrno medaljo, nato leta 1963 bron v Wroclawu, 1965.leta srebro v Moskvi in 1969. še eno srebro v Caserti. Jugoslavija se jetako s šestimi srebrnimi medaljami v desetih letih utrdila na svetovnempodiju kot ena izmed najmočnejših selekcij na svetu.Jugoslovanska košarka je dokončno eksplodirala v sedemdesetih letih,ko so se do takrat že ustaljeni ekipi pridružili veteranu Ivu Daneu, PetruSkansiju, Trajku Rajkoviću in Ratu Tvrdiću še člani mlajše generacije: VinkoJelovac, Damir Solman, Ljubodrag Simenović, Dražen Kapičić, AljošaŽorga in Nikola Plećaš. V omenjeni ekipi je z edinstveno kariero izstopalKrešimir Čosić (26. 11. 1948, Zagreb – 25. 5. 1995, ZDA). Centralni igralecje poosebljal številne rekorde: nihče ni namreč presegel njegovih 305tekem v dresu reprezentance, igral je na štirih olimpijskih igrah, štirih svetovnihin devetih evropskih prvenstvih ter zbral 14 medalj, med katerimiso prav zlate z vseh treh velikih tekmovanj.VI. svetovno prvenstvo v košarki 1970Dvanajst držav, udeleženk VI. svetovnega prvenstva v Jugoslaviji, seje sprva pomerilo v športnih dvoranah v Splitu, Karlovcu in Sarajevu.Predtekmovanje, ki se je odvijalo med 10. in 13. majem 1970, je dvemaUvodna prireditev in predstavitev vseh finalnih ekip v Hali Tivoli/The opening ceremonial and presenentation of the finalists, foto: Marjan Ciglič.prvouvrščenima reprezentancama omogočilo boj v finalnem deluprvenstva, preostale ekipe pa so se pomerile v t. i. malem finalu vSkopju. Med 16. in 24. majem so se pod žarometi Hale Tivoli v Ljubljanizačeli boji za medalje med sedmimi finalnimi reprezentancamiBrazilije, Češkoslovaške, Italije, Sovjetske zveze, Urugvaja, Združenihdržav Amerike in države gostiteljice – Jugoslavije. Na stavnicah staza končno zmago visoko kotirali ZDA in takratna Sovjetska zveza, nadomačem terenu pa se je močno želela dokazati tudi jugoslovanskakošarkarska reprezentanca.Devet tekmovalnih dni je 16. maja s pozdravnim govorom odprltakratni predsednik Jugoslavije, Josip Broz Tito. Tekmovalne dvobojesi je ogledal tudi takratni predsednik FIBE, Abdel Moneim Wahby. Žeprvi tekmovalni dan je poskrbel za majhno senzacijo. Ekipa Brazilije sije z odlično igro priigrala zasluženo zmago nad Sovjetsko zvezo, svojoodlično pripravljenost pa je nadaljevala tudi naslednji dan z zmagonad Italijo. Pohod Brazilcev, nekdanjih dvakratnih svetovnih prvakov,so uspeli zaustaviti šele Jugoslovani. Le ti so si s hitro in bliskovito igro,polno improvizacij in nepričakovanih metov na koš, priigrali zmago zrezultatom 80:55.Kot najboljšo tekmo finala svetovnega prvenstva v Ljubljani so mnogiocenili tekmo med reprezentancama ZDA in Sovjetske zveze, ki se jeodvijala v sredo, 20. maja. Kljub temu da so Američani v prvem polčasu70