Roman

More documents

Recommendations

Info

Predilnica Litija Marko Planinc Tekstilna revolucija Prijatelj nosi brezrokavnik iz surove ovčje volne pozimi in poleti. Pravi, da ga poleti hladi, pozimi pa greje. Vendar je oblačilo, khm… no, neugledno. Vendar, pozor! Kar je narava nekako uredila samo po sebi, sodobna tehnologija nadgrajuje. Nove razvojne možnosti bodo ponudile modna oblačila, ki vas bodo pozimi grela, poleti pa hladila. Novosti v tekstilni industriji – uvajanje novih tehnologij in vsestranska uporaba tekstilij – prinašajo pravo revolucijo. Vanjo uspešno posega tudi Predilnica Litija, njen direktor Franc Lesjak pa je predsednik slovenske tekstilne tehnološke platforme, ki je pomemben del evropskega odgovora prodorne daljnovzhodne tekstilne industrije. Propad za razvoj Tekstilna industrija v Zasavju je žalostno propadla. Tovarne, ki so jih v socialističnih časih postavljali v glavnem zato, da so zaposlili brezposelne žene rudarjev, foto arhiv Predilnice Litija steklarjev, kovinarjev, so bile v zadnjih desetletjih podružnice slovenskih tekstilnih gigantov ali pa samostojne tovarne brez jasnih razvojnih perspektiv. Dokler niso šle rakom žvižgat. Tako je popadel Ipoz. Potem so Jutranjko, Peko in Lisco zaprli po podobnem scenariju. Podružnične tovarne so novodobni veledirektorji brez vizij osiromašili do skrajnosti, ženske izželi, potem pa jih čez noč brcnili na cesto. Čeprav so veljale za mojstrice svojega poklica, čeprav so imeli ti obrati dolgoročno zanimive in dobičkonosne pogodbe, so morale zaradi reševanja matičnih firm v stečaj. Kot zadnja je neslavno propadla Deloza, kjer so lastniki vzeli, kar so lahko, stavbo sredi Zagorja pa pustili kegljačem in igralcem bowlinga. Tekstilna in čevljarska dejavnost sta se verjetno za vekomaj poslovila od Zasavja. Drugačna predilnica Precej drugačna je zgodba litijske Predilnice. Leta 1992 se je sicer znašla na robu prepada, ki pa ga je preprosto preskočila. Domači management, prodoren Predilnica Litija je proizvajalka specialnih prej in sukancev iz mešanic naravnih in umetnih vlaken. Letno proizvede več kot pet tisoč ton prej in sukancev in jih 98 odstotkov proda na tuje: pretežno v države Evropske unije, pa tudi v Turčijo, Kitajsko, Južno Ameriko in Rusijo. Predilnica zaposluje 380 ljudi, preboj v vrh evropske tekstilne industrije pa jim je omogočil lastni razvoj izdelkov. V raziskave, razvoj in nove tehnologije letno vlaga več kot dvanajst odstotkov prihodkov. in odgovoren do zaposlenih in kraja, je uspel v obdobju, ki je bilo za slovensko tekstilno industrijo pogubno, poiskati nove razvojne možnosti in se postaviti na svetovni zemljevid. Danes sodi litijska predilnica med najsodobnejše tekstilne tovarne v Evropi. Pri tem je veliko vlogo odigralo notranje lastništvo podjetja, ki je vodstvo in zaposlene zavezovalo k dobremu delu. Predilnica ni šla po stopinjah precejšnjega dela slovenske tekstilne industrije, ki je s prestrukturiranjem zamudila za nekaj let, odtujeni lastniki in managerji, ki niso verjeli v njeno preživetje, pa so za seboj potegnili tudi zaposlene in širšo javnost. S politiko vred. V desetih letih je tekstilna industrija postavila na cesto 22 tisoč ljudi. Zakaj bi se bali Kitajcev Pred časom sem se nasmehnil ob Lesjakovi izjavi, da se ne boji Kitajcev. »Ker jih s svojim znanjem in sposobnostmi prekašamo. Ker smo preprosto boljši. Ker proizvajamo tako kvalitetna vlakna, da jih Kitajci kupujejo od nas,« je samozavestno dejal. Zgodba je preprosta: Kitajci vse, kar proizvaja Evropa, hitro kopirajo. Zato je odgovor na njihovo ekspanzijo preprost: ves čas jih je treba prehitevati z inovativnimi rešitvami in biti korak pred njimi. Lesjak se zaveda, da mora Slovenija izkoristiti vse možnosti, ki bodo njeno tekstilno industrijo potisnile v evropsko orbito. Na fakultetah v Ljubljani in Mariboru dela 60 doktorjev in magistrov znanosti s področja tekstila. Doslej so bili premalo vpeti v razvoj tekstilne industrije, meni Lesjak, ki je že pred časom z razvojem tehnološkega centra Industrijskega razvojnega centra slovenske predilne industrije (IRSPIN), ki ima sedež v Litiji, nakazal pomembno vlogo znanja v razvoju panoge. Slovenska znanost lahko pomaga tekstilni industriji predvsem pri raziskovalnem delu in ustvarjanju novih izdelkov. Konferenca slovenske tekstilne tehnološke platforme konec septembra je pokazala, da je idej v industriji in na inštitutih veliko. Treba jih bo le razviti, proučiti in nazadnje udejaniti. Tekstilna revolucija • stran 14
Pametne tekstilije Predstojnik Oddelka za tekstilstvo na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani dr. Franci Sluga meni, da bodo pomembna predvsem tri razvojna področja: »Najprej gre za izdelavo prej, tkanin, pletenin in netkanih tekstilij. Pomembno bo kombiniranje novih materialov, novih postopkov, plemenitenje, predvsem pa uporaba materialov, ki so ekološko prijaznejši do okolja, ter uporaba tehnologije, ki okolja ne obremenjuje. Proizvajalci bodo pričeli delati izdelke z novimi uporabnimi atributi. Gre za tako imenovane inteligentne tekstilije.« Na primer takšne, ki lahko akumulirajo in oddajajo toploto, pri katerih se v vlakna vgrajujejo mikro kapsule z ustreznimi polimeri. Tekstilije lahko nadomestijo jeklo Drugo področje je področje tehničnih tekstilij. »To je zelo propulzivno področje. Gre za uporabo tekstilnih materialov, kompozitov, materialov, ki so ojačani z vlakni. Ta specialna vlakna imajo visoko zmogljivost,« razloži dr. Sluga. In spet primer: določena vlakna imajo na maso izdelka mnogo večjo trdnost, kot pa je trdnost jekla. Torej lahko pričakujemo, da bodo v prihodnosti nebotičnike namesto z jeklenimi nosilci gradili iz tekstilnih vlaken. Te kompozite že uporabljajo v avtomobilski industriji, na primer za izdelavo različnih delov bencinskega in dizel motorja, uporabljajo jih v gradbeništvu, kmetijstvu… Tekstil za oblačila Tretje razvojno področje so oblačila. »Masovna proizvodnje se je izselila iz Evrope. Danes je doma v Indiji, Pakistanu, Kitajski in drugih azijskih in južnoameriških državah. Evropa išče rešitve v individualnih naročilih (»elektronski krojač«), izdelke izdeluje po meri kupca. Takšne rešitve omogoča sodobna računalniška tehnologija, vključno s tehnologijo navidezne resničnosti,« pravi dr. Sluga. »Posamezni primeri, tudi Predilnica Litija, že dokazujejo, da je slovenska tekstilna industrija sposobna ponuditi svetu kaj novega. Danes je nuja, da podjetje pride z novim izdelkom na tržišče prvo. Časi kopiranja so minili.« Predilnica Litija je dokaz, da se da. »Že danes je naša preja vključena v ogromno specialnih izdelkov, tako na področju zaščite, na področju energetike, filtracij in pa, seveda, na področju visokih modnih segmentov,« pravi direktor Predilnice Litija Franc Lesjak. In kje bodo lahko uporabili specialno prejo? »Vsepovsod, predvsem v gradbeništvu, bio medicini, v vojaški industriji, v transportu,« odgovarja Lesjak. Predilnica Litija tako že izdeluje komponentno prejo za vojaške uniforme, ki zmanjšujejo infrardečo detekcijo. Razvijajo izdelek, ki bo omogočil izdelavo negorljivih oblačil. Izdelujejo že prejo za filtracijo plinov v ekstremnih pogojih, kot so visoke temperature ter alkalni ali kisli mediji, celo prejo, ki ima terapevtski učinek za ožilje in mišice. Izdelujejo tudi biološko razgradljivo prejo iz koruznega škroba, ki zagotavlja boljše počutje in je osnova visoko cenovnega tekstila. Strokovnjaki v Predilnici Litija vsako leto razvijejo kar sto novih ali spremenjenih izdelkov, pri čemer sodelujejo s strokovnjaki vsega sveta: Južnimi Korejci, Japonci, Nemci, Angleži, Nizozemci, Američani in drugimi. Tekstilna tehnološka platforma Platforma je bila odziv na težaven položaj v slovenski tekstilni industriji. Na pobudo Predilnice Litija jo je ustvarilo 22 podjetij, v njej sodeluje dvajset strokovnjakov iz slovenskih univerz in še osemdeset iz tekstilnih podjetij. Daje temelje vizije razvoja slovenske tekstilne industrije in je tvoren del evropske platforme. V Evropi so slovenski tekstilci znani kot strokovnjaki z veliko znanja in energije. Naša tekstilna industrija išče svoje priložnosti v uporabi visoko zmogljivih specialnih vlaken, inovativnosti, novih tehnologijah, v prilagajanju zahtevam kupcev. Domače akademsko znanje pa bo moralo še bolje spremljati novosti na tem področju, prilagajati raziskave potrebam industrije foto arhiv Predilnice Litija Predilno previjalni stroj foto arhiv Predilnice Litija Direktor predilnice Franc Lesjak in testirati nove izdelke, industrija pa bo morala še več vlagati v znanje, raziskave in razvijanje novih izdelkov. Ni več daleč čas, ko bo poleti pulover osebna klima naprava, pozimi pa radiator. Otroci bodo nosili oblačila, ki se ne bodo umazala (prejo s posebnimi delci, ki preprečujejo, da se oblačilo umaže, že izdelujejo), v obleki iz negorljivih vlaken bomo lahko hodili in tudi posedali po žerjavici, s posebnim oblačilom bomo lahko postali nevidni, vozili se bomo z tekstilnimi avtomobili in živeli v hišah iz tekstila. Vse kaže, da nam bodo Lesjak in njemu podobni povsem spremenili življenje. Tekstilna revolucija • stran 15
Page 1 and 2: Poštnina plačana pri pošti 1410
Page 3 and 4: Uvodnik Novo leto bo v marsičem re
Page 5 and 6: Smer: odprto, moderno Zasavje Osnov
Page 7 and 8: Vizijo, v kateri so strnjeni razvoj
Page 9 and 10: oblikovanje in vzdrževanje podatko
Page 11 and 12: Lokalne volitve Jure Nagode Narod s
Page 13: foto Jure Nagode Čas za spremembe.
Page 17 and 18: Teden podjetništva Staša Baloh Pl
Page 19 and 20: Na začetku je bilo malo težko, pr
Page 21 and 22: Ratko Blažič Simon Pangeršič Bl
Page 23 and 24: Pam Welsby Pam Welsby ima že več
Page 25 and 26: srečujejo, imajo najbolj kritičen
Page 27 and 28: primeru bolezni pripada bolniški d
Page 29 and 30: od darovanja so različni. Prvi je,
Page 31 and 32: Rada pridem v Šent. Tu lahko počn
Page 33 and 34: začetku sicer skromna, tudi komuna
Page 35 and 36: neprimernih besedil pesmi in podob
Page 37 and 38: foto Roman Rozina Rok Rappl pred st
Page 39 and 40: foto Roman Rozina Psihološki profi

Roman

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?